Sankcije v mednarodnem pravu so postale del stvarnosti, pri čemer jih ne sprejemajo samo države, temveč vse pogosteje tudi mednarodne organizacije (MO). Posebej pomembno je, da sankcije pogosto niso sprejete z namenom zaščite posamičnega (individualnega) interesa, ampak za zaščito splošnega interesa, na primer kot odziv na hude in sistematične kršitve človekovih pravic, apartheid, vojaške udare ali prepovedano uporabo sile. Ne glede na razmah prakse MO pa doktrina sankcij ne obravnava ustrezno. Pri tem različni vidiki upravičenja in pogojev, ki omejujejo sprejem sankcij s strani MO, ostajajo nejasni.
Namen te študije je prikazati, da MO kot avtonomni subjekti mednarodnega prava aktivno pripomorejo k zaščiti splošnega interesa. Študija opredeljuje različne obstoječe pravne režime, ki uokvirjajo in zamejujejo sprejem sankcij za zaščito splošnega interesa s strani MO, ter razloži splošne in posebne pogoje za uporabo teh režimov s strani MO. Države uživajo splošno pravno sposobnost in pristojnosti, ki so ozemeljsko (in ne vsebinsko) zamejene, upravičenje MO za sprejem sankcij v posamezni situaciji pa je odvisno od različnih pojmov, kot so: mednarodna pravna subjektiviteta, pravna sposobnost, pristojnost in pripisljivost. V tej študiji so ti opredeljeni kot splošni pogoji za sprejem sankcij s strani MO. Za ustrezno umestitev MO kot subjektov mednarodnega prava v mednarodnopravni sistem je ključno upoštevanje njihove posebne, dihotomne narave: na eni strani gre za tvorbe mednarodnega prava, ki so pretežno odvisne od svojih držav članic, vendar pa so MO hkrati avtonomni subjekti mednarodnega prava, ki ustvarjajo svoje lastne, notranjepravne sisteme. Ta posebna značilnost zahteva razlikovanje med različnimi vidiki MO. Zlasti je pomembno razlikovanje med pravno sposobnostjo in pristojnostjo na eni strani ter notranjimi in zunanjimi odnosi, ki jih MO tvorijo na drugi. Razlikovanje med temi pojmi in odnosi je bistveno za razumevanje, kako se posebni pogoji, kot izhajajo iz posameznih režimov, ki urejajo sprejem sankcij (mednarodno institucionalno pravo, splošni mednarodnopravni režim protiukrepov, posebni pogodbeni režimi ter splošni režim prava mednarodnih pogodb), uporabljajo pri sprejemu sankcij s strani MO. Na podlagi pregleda obstoječih mednarodnopravnih režimov in preučitve sankcij, ki so na njihovi podlagi sprejeti v praksi, ta študija opredeljuje tudi različne vrste medsebojnih vplivov med temi režimi ter njihovega morebitnega sovpadanja (konvergence) in navzkrižij (konfliktov).
|