izpis_h1_title_alt

Naglaševanje izbranih pridevnikov na -(ij)ski in samostalnikov z naglasno dvojnico
ID Volk, Jana (Avtor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,27 MB)
MD5: 08DCE58688136F8C842F099B39C3DA86
URLURL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://centerslo.si/simpozij-obdobja/zborniki/obdobja-38/ Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
Naglasno mesto je v slovenščini nepredvidljivo, ni vezano na določen zlog v besedi, temveč se ga naučimo skupaj z besedo. Že Rigler (1968) ugotavlja, da je problem naglaševanja eden izmed pomembnejših v slovenskem pravorečju. Namen prispevka je pokazati na nekatere naglasne značilnosti samostalnikov in pridevnikov v sodobni knjižni izreki. Osredinili smo se na pridevniške izpeljanke na -(ij)ski in na samostalnike z naglasnimi dvojnicami. Med govorci primorske narečne skupine smo izvedli raziskavo, v kateri so sodelujoči brali posamezne povedi, kjer so bili opazovani samostalniki in pridevniki uporabljeni v nevtralnem stavčnem položaju. Posebej smo analizirali samostalnike in pridevnike z naglasnimi dvojnicami, pridevnike na -(ij)ski z nepremičnim naglasnim tipom in pridevnike na -(ij)ski s premičnim naglasnim tipom. Rezultate raziskave smo primerjali s Slovarjem slovenskega knjižnega jezika (2014), slovarskim delom Slovenskega pravopisa (2014) in Slovensko zborno izreko (Šeruga Prek, Antončič 2003).

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:slovenščina, primorska narečna skupina, naglas, naglaševanje, naglasno mesto, pridevniki na -(ij)ski, samostalniki z naglasno dvojnico
Tipologija:1.16 - Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Leto izida:2019
Št. strani:Str. 99-107
PID:20.500.12556/RUL-138174 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:811.163.6\'342.8
DOI:10.4312/Obdobja.38.99-107 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:43804163 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:12.07.2022
Število ogledov:719
Število prenosov:89
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Gradivo je del monografije

Naslov:Slovenski javni govor in jezikovno-kulturna (samo)zavest
Uredniki:Hotimir Tivadar
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:Znanstvena založba Filozofske fakultete
Leto izida:2019
ISBN:978-961-06-0259-0
COBISS.SI-ID:302184960 Povezava se odpre v novem oknu
Naslov zbirke:Obdobja
Številčenje v zbirki:38
ISSN zbirke:1408-211X

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Izvleček:
Stress and accentuation in Slovene can occasionally be unpredictable and is not bound to a specific syllable but is acquired along with the word. Rigler (1968) notes that the problem of accentuation and stress is one of the most important in Slovene orthoepy. The purpose of this article is to show some of the accent features of nouns and adjectives in the contemporary standard pronunciation. The research focused on adjectival derivatives with the -(ij)ski suffix and nouns that have two possibilities of accentuation. Among the speakers of the Littoral dialect group, a survey was conducted in which respondents read individual sentences and nouns and adjectives used in neutral clause positions were noted. Nouns and adjectives that have two possibilities of accentuation and adjectives with the -(ij)ski suffix that had a mobile and those that had an immobile accentuation type were analysed. The results of the survey were compared to the Dictionary of Slovenian Language (2014), the dictionary part of the Slovene Grammar (2014), and the Slovenian standard pronunciation (Šeruga Prek, Antončič 2003).

Ključne besede:Slovenian, Littoral dialect group, stress, accentuation, accent placement, adjectives with the -(ij)ski suffix, heteronym nouns

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj