izpis_h1_title_alt

Vpliv slovenskega poselitvenega vzorca na pandemijo Covida-19 : magistrsko delo
ID Česnik, Klavdija (Avtor), ID Hočevar, Marjan (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (965,05 KB)
MD5: 102FF72936925B35CD7B3D8EFEC19D56

Izvleček
V magistrskem delu se osredotočamo na analizo slovenskega poselitvenega vzorca v povezavi s pojavnostjo potrjenih primerov s Covidom-19 v petih valovih pandemije v Sloveniji. Za slovenski poselitveni vzorec je značilna razpršena poselitev naselij, kar bi v splošnem lahko pripomoglo k manjšemu številu okužb med pandemijami nalezljivih bolezni. V raziskavi izhajamo iz sociološkega koncepta dihotomije urbano-ruralno, ki lahko pripomore k interpretaciji rezultatov statistične analize. S pojmom "urbanega" mislimo na gosto naseljena območja, medtem ko z "ruralnim" mislimo na redkeje naseljena območja. V raziskavi s pomočjo sociološke teorije pojasnimo pomen socialne distance kot geometrijskega in hkrati metaforičnega pojma ter ga navežemo na aktualne razmere v času pandemije Covida-19. Analizo, s katero ugotavljamo, ali obstaja povezava med gostoto prebivalstva in pojavnostjo števila okužb z virusom SARS-CoV-2 od potrjenega prvega primera koronavirusne bolezni v Sloveniji, dne 5. marca 2020, do konca tako imenovanega "petega vala", tj. 1. marca 2022, zastavimo na incidenci okužb na 100 tisoč prebivalcev v odvisnosti od gostote prebivalstva v vseh 212 slovenskih občinah. Hipotezo zavrnemo, saj je povezava med spremenljivkama prešibka. Ugotavljamo pa, da se sicer šibak trend nakazuje v smeri, da prihaja v urbanem/gostem okolju predvsem zaradi značilnih vzorcev bivanja do manjšega števila okužb z nalezljivo boleznijo s Covidom-19 kot v ruralnem/redkem. S svojim raziskovanjem dokažemo, da gostota prebivalstva torej ne predstavlja ključnega, odločilnega faktorja pri širjenju okužb z nalezljivo boleznijo s Covidom-19.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:: poselitveni vzorec, Slovenija, pandemija Covida-19, urbano, ruralno, gostota prebivalstva, socialna distanca.
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FDV - Fakulteta za družbene vede
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[K. Česnik]
Leto izida:2022
Št. strani:68 str.
PID:20.500.12556/RUL-137978 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:316.334.56:616-036.21(497.4)(043.2)
COBISS.SI-ID:115522563 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:07.07.2022
Število ogledov:741
Število prenosov:77
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Impact of the Slovenian settlement pattern on the Covid-19 pandemic
Izvleček:
The master's thesis discusses the analysis of the Slovenian settlement pattern in connection with the occurrence of confirmed cases of Covid-19 in the five waves of the pandemic in Slovenia. The feature of the Slovenian settlement pattern is a disperse type of settlements, which could contribute to a smaller number of infections during pandemics of infectious diseases in general. The research which embraces the sociological concept of the urban-rural dichotomy can be of help when interpreting the results of the statistical analysis. "Urban" refers to the densely populated areas, while "rural” to the sparsely populated ones. With the help of sociological theory, the research explains the importance of social distance as a geometric and at the same time metaphorical concept and is linked to the situation during the Covid-19 pandemic. The analysis aims to determine whether there is a link between population density and the incidence of SARS-CoV-2 infections based on the confirmed cases of coronavirus disease in Slovenia in the period from March 5, 2020 to the end of the so-called "fifth wave", i.e. March 1, 2022. We analyse the incidence of infections per 100 thousand inhabitants, according to the population density in all 212 Slovenian municipalities. On the ground of a weak relationship between the variables the hypothesis is rejected. However, some indications in the opposite direction as would be the case in theory are to be noted. Namely, there are fewer infections with Covid-19 infectious disease in urban / densely-populated areas than in rural / rarely-populated areas due to different lifestyles. The research concludes that population density does not present the key, decisive factor in the spread of Covid-19 infections.

Ključne besede:settlement system, Slovenia, COVID-19 pandemic, urban, rural, population density, social distance.

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj