Namen magistrskega dela je didaktično analizirati (péte) pesmi v učbenikih za gimnazijski pouk nemščine in naloge, preko katerih se dijaki lotevajo njihove obravnave. Teoretični del najprej opredeljuje povezave med glasbo in učenjem jezikov, pri čemer se mdr. ozre v zgodovino glasbenih vložkov v tujejezični pouk, pa tudi v literarno vedo. Obstoječi model literarnega učenja po Spinnerju in model sedmerih tujosti po Šlibarjevi prilagaja za obravnavo (pétih) pesmi v razredu. Nadalje se osredinja na komunikativno-pragmatični pristop k poučevanju tujega jezika, predstavlja sodobne (jezikovne) kompetence, učne cilje transformacijskega pouka in dosedanja razmišljanja o vlogi pesmi v tovrstnem pouku. Tematizira prednosti vložka pesmi v pouk, kriterije za izbiro pesmi, konkretne možnosti njihove uporabe pri pouku nemščine, način postopanja, pridobivanje slušne kompetence preko pesmi, obstoječe tipologije vaj ipd., predstavljeni pa so tudi rezultati raziskave o pesmih skozi oči učiteljev in pesmih v učbenikih. Ugotovitve dopolnjuje obravnava medkulturnega pristopa, pri katerem sta poudarjena zlasti temeljni učni cilj medkulturna zavest in vloga pesmi pri medkulturnem učenju. Ker se s pesmimi pri pouku tradicionalno preverja slušno razumevanje, je v zadnjem poglavju teoretičnega dela predstavljeno tudi to, vključno z modelom vadenja slušnega razumevanja preko pesmi. Empirični del teoretična spoznanja po metodi kvantitativne in kvalitativne analize aplicira na obravnave pesmi v šestih učbeniških serijah. Magistrsko delo poskuša ugotoviti, koliko je v potrjenih gimnazijskih učbenikih pesmi in ali so v obravnavo vključene v celoti ali so skrajšane, kje se nahajajo, v katerem formatu jih lahko recipiramo, kako dolge so, ali so avtentične, neavtentične ali didaktizirane, ali je njihovo besedilo običajno zapisano in si dijaki lahko z njim pomagajo pri reševanju nalog, koliko je ob pesmih teh nalog in katere so aktivnosti, ki jih dijaki pri njihovem reševanju izvajajo, katere jezikovne zmožnosti z njimi vadijo in v katerih učnih oblikah, koliko so pesmi dijakom tuje, ali so v obravnavah pesmi posredovane tudi učne strategije in kaj so splošnejši cilji dela s pesmimi. Empirični del zaključuje predlog obravnave pesmi, ki upošteva pridobljena empirična spoznanja in jih vzorčno poskuša uresničiti v praksi.
|