izpis_h1_title_alt

Zdravstveno ekonomsko vrednotenje antikoagulacijskega zdravljenja : doktorska disertacija
ID Janžič, Andrej (Avtor), ID Kos, Mitja (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,86 MB)
MD5: 45B1C0D60347C49A3FBAC89F2AB835FF

Izvleček
Peroralno antikoagulacijsko zdravljenje je bilo dolgo časa omejeno na eno skupino zdravil, in sicer na antagoniste vitamina K (VKA). Med njimi se še danes največ uporablja varfarin. Zdravljenje z VKA je sicer zelo učinkovito, vendar ima svoje omejitve. Ozko terapevtsko okno skupaj z variabilno farmakokinetiko, na katero vplivajo tako genetski dejavniki kot tudi zunanji dejavniki, kot so različna zdravila in tudi hrana, zahteva pogosto spremljanje ustreznosti koagulacije in prilagajanje odmerka. Zato je bil razvoj na področju antikoagulacijskega zdravljenja na eni strani usmerjen v optimizacijo zdravljenja z obstoječimi zdravili in na drugi strani v razvoj novih zdravil. V zadnjem obdobju so bila razvita nova peroralna antikoagulacijska zdravila (NOAC), ki ne zahtevajo tako budnega spremljanja koagulacije in poenostavljajo način zdravljenja. Tudi na področju zdravljenja z VKA so bile predstavljene nekatere nove tehnologije, kot je na primer genotipizacija pri zdravljenju z varfarinom. Ne glede na vrsto zdravljenja pa mora nova tehnologija še pred implementacijo izkazati dodatne zdravstvene koristi glede na trenutno klinično prakso in seveda tudi ekonomsko upravičenost. Zaradi tega so novosti med procesom odločanja o njihovem vključevanju in financiranju podvržene dodatnim presojam. Zdravstveno ekonomsko vrednotenje nam v tem procesu pomaga določiti najbolj optimalno porabo razpoložljivih sredstev. Takšno vrednotenje je še posebej vredno na področju antikoagulacijskega zdravljenja, kjer vsaka novost praktično pomeni potencialno spremembo v procesu in načinu organiziranosti antikoagulacijskega zdravljenja. V doktorski disertaciji smo ovrednotili zdravstvene izide novih tehnologij na področju antikoagulacijskega zdravljenja. Specifično smo ocenili klinične in ekonomske izide ter vpliv na kakovost življenja novih peroralnih antikoagulacijskih zdravil in genotipizacije pri zdravljenju z varfarinom. Pri vrednotenju stroškovne učinkovitosti gre za primerjavo izidov zdravljenja med novo tehnologijo in obstoječim načinom. Ker so izidi zdravljenja z varfarinom odvisni od kakovosti dela v antikoagulacijskih ambulantah, smo ta vidik še podrobneje raziskali. V nadaljevanju smo preučili akumulacijo dokazov o kliničnih koristih genotipizacije in ovrednotili vpliv dodatnih raziskav na finančno tveganje ter posledično na potencialno odločitev pri implementaciji genotipizacije. Prav tako smo raziskali pomen organiziranosti antikoagulacijskega zdravljenja pri vključevanju novosti, vpliv uvedbe novosti na organiziranost in izide antikoagulacijskega zdravljenja. Stroškovno učinkovitost novih tehnologij smo ocenili s pomočjo računalniškega modela, ki smo ga razvili v ta namen. Z modelom smo simulirali potek antikoagulacijskega zdravljenja pri bolnikih z atrijsko fibrilacijo in spremljali dolgotrajne oziroma dosmrtne izide zdravljenja s posameznimi zdravili. V model smo vključili tudi simuliranje izidov zdravljenja pri različni urejenosti zdravljenja z varfarinom. S primerjavo preživetih let, kakovosti življenja v teh letih in stroškov med posameznimi strategijami smo ocenili stroškovno učinkovitost. Glavni vir učinkovitosti so bile klinične raziskave, medtem ko smo pri stroških upoštevali samo neposredne medicinske stroške, ki so kriti v okviru zavarovanja. V osnovni analizi je bilo simulirano s kakovostjo življenja prilagojeno preživetje pri povprečni urejenosti zdravljenja z varfarinom približno 7,2 let zdravstveno kakovostnega življenja (QALY). Simulacija zdravljenja z NOAC je obetala boljše klinične izide in daljše, s kakovostjo življenja uteženo preživetje, in sicer je bila razlika približno 0,2 QALY. Prav tako so bili višji tudi skupni stroški zdravljenja, vendar je bil prirastek stroškov glede na prirastek učinkovitosti v večini primerov znotraj meje 25.000 EUR/QALY. Ta rezultat potrjuje našo hipotezo, da je zdravljenje z NOAC v primerjavi s standardnim načinom zdravljenja z varfarinom stroškovno učinkovita alternativa antikoagulacijskega zdravljenja. Rezultat je bil sicer zelo odvisen od simulirane urejenosti zdravljenja z varfarinom. V simulaciji zelo dobro urejene terapije so bili simulirani klinični izidi celo boljši pri zdravljenju z varfarinom. Ta ugotovitev potrjuje hipotezo, da kakovost dela v antikoagulacijskih ambulantah, ki se odraža v urejenosti zdravljenja z varfarinom, pomembno vpliva na oceno stroškovne učinkovitosti NOAC. V veliki meri na rezultat stroškovne učinkovitosti vplivajo tudi podatki o učinkovitosti, medtem ko so imeli stroški spremljanja zdravljenja manjši vpliv. Isti model smo v nadaljevanju prilagodili tako, da nam je omogočal oceno stroškovne učinkovitosti genotipizacije in izračun finančnega tveganja pri potencialni umestitvi v sistem zdravstvenega varstva. Finančno tveganje smo določili v različnih časovnih točkah, glede na do takrat dostopne informacije o klinični učinkovitosti. Razliko v finančnem tveganju smo privzeli za vrednost raziskav, ki so bile izvedene v vmesnem obdobju, oziroma kot denarno vrednost dodatnih informacij o klinični učinkovitosti, ki jih le-te predstavljajo potencialnemu plačniku. S sistematičnim pregledom medicinske literature smo identificirali 9 randomiziranih kliničnih raziskav, ki so preučevale koristi genotipizacije v klinični praksi. Njihove rezultate smo združili s kumulativno metaanalizo, ki je pokazala dokaj dobro oceno pričakovanih koristi genotipizacije že na osnovi prvih Zdravstveno ekonomsko vrednotenje antikoagulacijskega zdravljenja randomiziranih kliničnih raziskav. Ocenjena razlika v deležu časa v terapevtskem območju med testno in kontrolno skupino je bila ob koncu leta 2007 5,57 odstotnih točk (95 % interval zaupanja -8,98 do 20,12), konec leta 2013 pa 4,28 odstotnih točk (95 % interval zaupanja -0,49 do 9,05). Kot je razvidno, raziskave v vmesnem obdobju niso dosti spreminjale kumulativnega učinka, čeprav so posamezne raziskave vodile do različnih zaključkov. Gotovost ocene klinične koristi se je v tem obdobju konstantno povečevala. To se je odrazilo tudi pri določanju finančnega tveganja, na katerega je upoštevanje rezultatov dodatnih raziskav imelo majhen vpliv. To pomeni, da hipoteze, ki govori o zmanjševanju denarne vrednosti informacije skozi čas, nismo uspeli v celoti potrditi. V začetnem obdobju se je sicer denarna vrednost dodatnih informacij zmanjševala, vendar se v nadaljevanju, kljub novim raziskavam o koristih genotipizacije, ni bistveno spreminjala. To je predvsem posledica relativno točne ocene kliničnih koristi genotipizacije v zgodnjih kliničnih raziskavah, saj rezultati nadaljnjih raziskav niso bistveno vplivali na oceno učinka oziroma so bili znotraj predvidene variabilnosti ocene, so pa pripomogli k zmanjšanju negotovosti ocene. Večji vpliv na potencialno finančno tveganje je imela erozija cene genotipizacije, ki je glede na pričakovane zdravstvene koristi v zadnjem obdobju za plačnika bolj sprejemljiva. Na tem primeru se je izkazalo, da so zgodnje klinične raziskave pomembne, saj nam služijo za okvirno oceno velikosti učinka in posledično tudi potencialnega finančnega tveganja pri morebitni vključitvi v klinično prakso. Kot že omenjeno, smo raziskali tudi pomen organiziranosti antikoagulacijskega zdravljenja pri vključevanju novosti in vpliv uvedbe novosti na zdravstvene ter ekonomske izide antikoagulacijskega zdravljenja in na potencialne spremembe organiziranosti. To smo storili s kombinacijo kvalitativnih in kvantitativnih metod. Za razumevanje pomena organiziranosti in sprememb na antikoagulacijskem področju smo izvedli intervjuje s ključnimi deležniki – z mnenjskimi voditelji, izvajalci zdravstvenih storitev, odgovornimi osebami za organizacijo antikoagulacijskih ambulant in s predstavniki plačnika. Njihova opažanja smo podprli z analizo podatkov iz dveh podatkovnih zbirk, in sicer z bazo ambulantno izdanih zdravil ter z bazo realiziranih zdravstvenih storitev v Sloveniji. Ugotovili smo, da je bila organiziranost antikoagulacijskega zdravljenja vključena v presojo o financiranju NOAC. Pravzaprav je bila premajhna mreža antikoagulacijskih ambulant in posledična preobremenjenost že obstoječih ambulant eden od pomembnih dejavnikov pri odločitvi za tako obsežen način vključevanja NOAC v slovensko klinično prakso. Zaradi široke dostopnosti NOAC v Sloveniji se je pričakovala razbremenjenost antikoagulacijskih ambulant, česar pa v prvih letih, kljub visoki penetraciji NOAC, ni bilo mogoče opaziti. Glavni razlog je verjetno izrazita rast števila zdravljenih bolnikov s peroralnimi antikoagulacijskimi zdravili, saj se je število pacientov v zadnjih petih letih povečalo iz 37.000 na 54.000. V antikoagulacijskih ambulantah so vodeni tudi pacienti, ki prejemajo NOAC. Po prepričanju ključnih deležnikov takšen način organizacije zagotavlja dobro kakovost in uspešnost zdravljenja, tudi pri zdravljenju z NOAC. Na drugi strani pa takšna organiziranost po mnenju plačnika ne predstavlja dodatnega finančnega bremena, saj so potrebe populacije takšne, kot se odražajo. Pri potencialni spremenjeni organiziranosti zdravljenja z NOAC bi se pacienti zdravili na drugačen način pri drugih ponudnikih, vendar bi njihovo financiranje potekalo na podoben način. Te ugotovitve deloma potrjujejo hipotezo o pomenu organiziranosti antikoagulacijskih ambulant na finančne učinke novih strategij zdravljenja. Na eni strani je uvedba NOAC imela zelo velik vpliv na skupne izdatke antikoagulacijskega zdravljenja, ki so se v prvih treh letih uporabe pri kroničnih bolnikih podvojili, na drugi strani pa se organiziranost antikoagulacijskih ambulant ni veliko spremenila. Vendar pa so z organiziranostjo povezani še drugi dejavniki, kot je število zdravljenih oseb, ki so se bistveno spremenili.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:medicina, farmakoekonomika, genotipizacija, zdravstvena tehnologija, vrednotenje, antikoagulanti, dabigatran eteksilat, rivaroksaban, apiksaban, varfarin, ekonomska učinkovitost, kakovost življenja, stroškovna učinkovitost, antikoagulacijske ambulante, organiziranost, doktorske disertacije
Vrsta gradiva:Doktorsko delo/naloga
Tipologija:2.08 - Doktorska disertacija
Organizacija:FFA - Fakulteta za farmacijo
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[A. Janžič]
Leto izida:2017
Št. strani:152 str.
PID:20.500.12556/RUL-137422 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:616.151.5-085:336.532.2(043.3)
COBISS.SI-ID:290765824 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:16.06.2022
Število ogledov:536
Število prenosov:31
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Health economic evaluation of anticoagulant therapy
Izvleček:
Oral anticoagulant therapy has been limited to one group of drugs, the vitamin K antagonists (VKA), for decades. Among them, the most widely used was and still is warfarin. Treatment with VKA is very effective, but has some limitations. A narrow therapeutic window together with variable pharmacokinetics, which is affected by both genetic factors as well as external factors, require frequent monitoring of coagulation and dose adjustments. The development of anticoagulant therapy was focused on the optimization of treatment with existing medicines on the one hand and on discovery of new medicines on the other. In recent years, new oral anticoagulants (NOACs) were introduced. They do not require frequent monitoring of the effect or dose adjustments and therefore simplify treatment management. Some technologies that should improve management with VKA, such as genotype-based dosing, were also developed. However, every new technology should demonstrate positive effects on health relative to the current practice and economic viability before implementation. Therefore, novelties in the process of deciding about their financing are subject to additional examination. In this context, health economic evaluation helps us to determine the most optimal use of available resources. Such an evaluation is especially worthwhile in the field of anticoagulant therapy, where nearly every innovation influences the organization of anticoagulation care. In this doctoral thesis we evaluated new technologies in the field of anticoagulant therapy. Specifically, we assessed clinical outcomes, the quality of life impact and economic influences of the potential introduction of new oral anticoagulants and genotype dosing of warfarin. We further explored the impact of the quality of anticoagulation control as it determines the outcomes of warfarin treatment, which is the main treatment strategy in practice to which outcomes of new technologies are compared. Additionally, we examined the accumulation of evidence about the clinical benefits of genotype dosing of warfarin and their impact on the financial risk of decisions about its implementation in clinical practice. Moreover, we studied the importance of the organization of anticoagulant therapy to the integration of new technologies and also the impact of new technologies on the organization of anticoagulation care. The cost-effectiveness of new technologies was assessed with a computer model developed specifically for this purpose. The model simulates the anticoagulant therapy in patients with atrial fibrillation and records the long-term or life-long outcomes of different treatment strategies. We were also able to simulate treatment with warfarin at different levels of anticoagulation control. Cost-effectiveness was estimated by comparing expected life years, quality adjusted life years and costs among new technologies and standard of care. Effectiveness was based on clinical trials, while the costs considered were limited to the direct medical costs covered by national insurance. The base case analysis at an average level of anticoagulation control resulted in 7.2 quality adjusted life years (QALYs) for warfarin. Treatment with NOAC promises better clinical outcomes and a quality adjusted survival improvement of approximately 0.2 QALY. The total NOAC treatment costs were also higher, but the estimated incremental cost-effectiveness ratio (ICER) was below the limit of 25,000 EUR/QALY, which is considered as threshold ICER for medicines in Slovenia. This result confirms our hypothesis that treatments with NOACs are cost-effective alternatives to standard treatment with warfarin. The results were sensitive to anticoagulation control, which reflects the quality of management. The simulated outcomes of well-managed warfarin therapy were even higher than the simulated outcomes of alternative strategies. This finding confirms the hypothesis that the quality of work in anticoagulation clinics, which is reflected in anticoagulation control, significantly affects the cost-effectiveness of NOACs. The results are also sensitive to clinical efficacy data, while monitoring costs have a minor impact. The model was further adapted to estimate the cost-effectiveness and financial risk of potential inclusion of genotype-guided dosing of warfarin into the healthcare system. Financial risk was determined at several time points, at which the available evidence about clinical efficacy was considered. The difference in financial risk was used as a value of clinical trials that were conducted between defined time points or in other words, as the monetary value of additional information about clinical efficacy that they represent to the potential payer. In a systematic review of published articles, we identified 9 randomized clinical trials that examined the benefits of genotype-guided dosing of warfarin. The cumulative meta-analysis of their findings revealed a relatively good estimation of anticipated benefits based on early trials. The estimated mean difference in the time in therapeutic range between test and control groups was 5.57 percentage points (95% CI: - 8.98 to 20.12) at the end of 2007 and 4.28 percentage points (95% CI: -0.49 to 9.05) at the end of 2013. In the interim period, several clinical trials were published with different conclusions, but the cumulative effect remained stable. However, the uncertainty surrounding estimated effect constantly decreased during this period. These findings also Zdravstveno ekonomsko vrednotenje antikoagulacijskega zdravljenja 7 reflected the estimated financial risk, on which additional research has had a minor effect. As a result, we were unable to completely confirm the hypothesis about the declining monetary value of information over time. In the initial period, the financial value of additional information declined, but afterward it did not change significantly, despite the volume of evidence that the clinical benefit increased. This is mainly due to the relatively accurate estimation of the effect size of genotyping in early clinical trials, as results of further trials agreed with this estimation. As mentioned before, the point estimate did not vary greatly, but the CI narrowed across all the years, suggesting more precise estimates with each new study. However, the observed decline in the price of genotyping, which is probably more acceptable to payers given the potential clinical benefits, has had a major impact on potential financial risk. As shown in this case, early clinical trials are important to provide rough estimate of the effect size so we can predict the financial risk of the potential introduction of new health technology. Within this thesis we also studied the importance of the organization of anticoagulant therapy on the integration of new technologies as well as the impact of new technologies on the organization of anticoagulation care. For this purpose, we used a combination of qualitative and quantitative methods. Face-to-face interviews with key stakeholders—opinion leaders, roviders of anticoagulation services, responsible persons for managing anticoagulation clinics and representatives of public payers—provided us insight into the organization and evolvement of anticoagulation care. Delivered information was further explored by analysis of nationwide data on drug prescriptions and realization of health care services in Slovenia. It was revealed that systemic aspects of the organization of anticoagulation care were taken into account in the reimbursement decision for NOACs. This was a key reason that drove the decision to introduce NOACs widely in Slovenian clinical practice, as the network was not big enough to be able to satisfy patient’s needs. As a consequence, it was expected that the burden of anticoagulation clinics would be reduced. However, this was not observed despite high penetration of NOACs in clinical practice. The main reason is probably the enormous expansion of the population treated; this population increased from 37,000 to 54,000 in the last 5 years. Additionally, patients treated with NOACs are still managed through specialized anticoagulation clinics. Key stakeholders are convinced that such organization of anticoagulation care provide high quality and effective treatment, including treatment with NOACs. On the other hand, as expressed by the payer, such an organization does not represent an additional financial burden, since the needs of the population remain similar. A revised organization for management of patients with NOACs would only result in a change of providers, but the financial burden for the national healthcare payer would be comparable, as the system of financing is similar. These findings partly confirm our hypothesis that the organization of specialized anticoagulation clinics significantly influences the budget impact of new strategies of anticoagulant therapy. The introduction of NOACs has had a huge impact on the total expenditure for anticoagulation care, which doubled in the first three years after introducing NOACs. At the same time, the specialized anticoagulation clinics and their core organization were not affected. However, other factors related to organization are also important, such as the significant increase in the number of patients in need of anticoagulant therapy.


Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj