izpis_h1_title_alt

Posebnosti dela s krajšim delovnim časom v obdobju epidemije covida-19 : diplomsko delo
ID Cafuta, Anja (Avtor), ID Franca, Valentina (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (853,20 KB)
MD5: 5447BBFD123D6DF59CF26197E6BD397E

Izvleček
Delo s krajšim delovnim časom je na evropskem in slovenskem nivoju uveljavljeno že daljše obdobje, in sicer kot ena izmed fleksibilnih oblik zaposlovanja. Podatki kažejo, da je v Evropski uniji leta 2009 v povprečju 16,5 % delavcev delalo s krajšim delovnim časom, temu pa je sledil trend višanja, ki je v letu 2018 dosegel 18 %. Po takšni obliki zaposlitve posegamo v Sloveniji redkeje kot v nekaterih drugih evropskih državah, saj je v letu 2018 le 9,1 % delavcev imelo pogodbo za delo s krajšim delovnim časom. Po navedbah anket s tega področja je vzrok za to v nezadovoljstvu zaradi nižjega vplačila pokojninskih prispevkov in osnove za njihovo plačilo. Epidemija covida-19 je tudi pri nas povzročila, da se je delo s krajšim delovnim časom začelo uveljavljati pogosteje kot pred tem. Takšen način zaposlitve je bil uveden kot ukrep za lajšanje posledic epidemije. Financiranje takšnega načina dela je omogočila Evropska komisija z uvedbo posojil za države članice v okviru instrumenta SURE. Ta omogoča ohranitev delovnih mest v podjetjih, ki delavcem zaradi nižjega obsega dela v času epidemije začasno niso mogla zagotoviti dela. Ker delodajalci teh delavcev ne odpuščajo, sheme prav tako pomagajo ohraniti stalno zaposlenost med recesijo in hitrejši zagon gospodarstva po recesiji. Sklepne ugotovitve kažejo, da je ta oblika dela tudi v običajnih zdravstvenih pogojih dela koristna tako za državo, saj vpliva na manjšo stopnjo brezposelnosti in boljše življenjske pogoje ter zdravje delavcev, kot tudi za delodajalca zaradi večje delovne učinkovitosti, nižjih stroškov, ki izhajajo iz plače in prispevkov za socialno varnost, in hitrejše prilagodljivosti delovne sile. Koristnost takšnega načina dela pa vpliva tudi na delavca zaradi večje sproščenosti pri opravljanju dela ter lažjega usklajevanja zasebnega in poklicnega življenja.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:krajši delovni čas, epidemija covida-19, interventni ukrepi, pravne posebnosti dela v času epidemije
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:FU - Fakulteta za upravo
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[A. Cafuta]
Leto izida:2022
Št. strani:VIII, 44 str.
PID:20.500.12556/RUL-137270 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:349.235:616.98:578.834(497.4)
COBISS.SI-ID:111378947 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:09.06.2022
Število ogledov:1235
Število prenosov:124
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Part-time work during the Covid-19 epidemic period
Izvleček:
Part-time work has been established at the European and Slovenian level as one of the flexible forms of employment for a long time. The data show that in the EU in 2009 on average, 16.5% of workers worked part-time in the European Union, followed by an upward trend, which in 2018 reached 18 %. We rarely intervene in this form of employment in Slovenia, as in 2018 only 9,1 % of employees signed a contract for part-time work. According to surveys, the reason for this is to be found in dissatisfaction with the lower payment of pension contributions and the basis for their payment. The Covid-19 epidemic has increased the part-time work in Slovenia. Funding for this way of working has been made possible by the European Commission by introducing loans to Member States under the SURE instrument. This makes it possible to maintain jobs in companies which, due to lower workloads, were temporarily unable to provide work during the epidemic. The measure helps that employers do not lay off these workers, the schemes help maintain continued employment during the recession and speed up the economy after the recession. The conclusions are that this form of work is beneficial for the state, even in normal working conditions, (affects lower unemployment, better living conditions and employee health), the employer (shows higher work efficiency, lower costs, wages and social security contributions and faster flexibility of the workforce) and the worker (due to greater flexibility and easier reconciliation of private and professional life).

Ključne besede:krajši delovni čas, epidemija covida-19, interventni ukrepi, pravne posebnosti dela v času epidemije

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj