Članek izpostavlja nekatera nelinearna razmerja med stabilizacijsko politiko in možnosti za dolgoročno rast, še zlati glede na nadgradnjo tehnološkega potenciala. Poljska ekonomija, širše obravnavana kot primer uspešnega prehoda v tržno gospodarstvo, je nenadoma izgubila dinamiko rasti. Avtor trdi, da so se nekatere kratkovidne stabilizacijske politike, ki so težile k neke vrsti rikardijanski prilagoditvi, izkazale za nezadostne pri razvoju lastnih tehnoloških zmogljivosti in za prehod na šumpeterjanski tip rasti. Razpoznava več strukturnih vzrokov za upočasnitev rasti, ki se nanašajo na razvoj sektorja RTR (raziskovalno-tehnološko-razvojnega) v razmerah tranzicijske šok terapije - ta pa je v zadnjem obdobju izključno protiinflacijsko naravnana. Z zmanjševanjem raziskovalnih in razvojnih proračunov se je inovacijska dejavnost podjetij odzivala primarno na povpraševanje (prej kaldorijanski kot šumpeterjanski učinek), vendar je bila tudi zadušena z omejujočimi politikami upravljanja povpraševanja. Neuravnoteženost med makroekonomskimi in znanstveno-tehnološkimi politikami je odgovorna za trenutno gospodarsko recesijo.
|
