Razvoju Organizacije severnoatlantskega sporazuma (Nata) po koncu hladne vojne in njeni uporabi sile na Kosovu (Operation Allied Force Operacija združena sila) je bilo posvečenih veliko raziskav. Pri tem pa sta vloga generalnega sekretarja Nata in razvoj te vloge glede na nove strateške opredelitve zavezništva bili deležni zelo skromne raziskovalne pozornosti. Članek tako proučuje konkreten prispevek generalnega sekretarja Javierja Solane pri operaciji zavezniških sil na Kosovu, in kako naj bi njegova dejavnost pri operaciji prispevala k razjasnitvi vprašanja vloge generalnih sekretarjev Nata po koncu hladne vojne. Ugotovitve kažejo, da ima sodobni generalni sekretar Nata precejšnje možnosti za uveljavljanje svojih pogledov in da je večkrat prispeval h koheziji zavezništva. Avtor je proučil Solanove voditeljske sposobnosti pri izoblikovanju mednarodnopravne argumentacije, ki naj bi upravičila Natovo akcijo na Kosovu, njegovo izkoriščanje Natovih notranjih pravil za pospeševanje sodelovanja med državami in tudi pomen tesnega delovnega odnosa z vrhovnim poveljnikom zavezništva za Evropo. Hkrati pa avtor ugotavlja, da je pri presoji voditeljskih sposobnosti generalnega sekretarja Nata v novem varnostnem okolju treba upoštevati tudi Solanove zveze s Clintonovo administracijo ter njegove izjemne diplomatske spretnosti.
|