Vpliv različic kolesarjenja med sedečim delom na telesno držo in delovno učinkovitost : magistrsko delo

Poglajen, Saša (avtor), Šarabon, Nejc (mentor)

Namen naloge je bil preveriti, kateri način sedenja omogoča najbolj optimalno telesno držo med izvajanjem kognitivnih nalog in poiskati primerno intenzivnost kolesarjenja, ki ne bo pomembno ovirala delovne učinkovitosti ter bo hkrati zagotavljala primerna fiziološka območja. V raziskavo je bilo vključenih 17 zdravih preiskovancev, 7 moških in 10 žensk, starih od 18 do 30 let. METODE: Preiskovanci so na meritev prišli dvakrat v razmiku enega tedna. Na prvem obisku je vsak preiskovanec izvedel 4 intervencije kolesarjenja: (i) sedenje na navadnem pisarniškem stolu brez kolesarjenja (kontrolni pogoj), (ii) kolesarjenje na navadnem pisarniškem stolu, (iii) kolesarjenje na kolesu z običajnim sedalom in (iv) kolesarjenje na kolesu s sedlastim sedalom. Na drugem obisku so opravili 3 intervencije kolesarjenja: (i) kolesarjenje na kolesu z običajnim sedalom pri intenzivnosti 30 W, (ii) kolesarjenje na kolesu z običajnim sedalom pri intenzivnosti 60 W in (iii) kolesarjenje na kolesu z valjastim sedalom pri intenzivnosti 30 W. Intervencija ene različice kolesarjenja je trajala 19 minut. Med izvajanjem kolesarjenja smo z inercijskimi merilnimi enotami spremljali telesno držo preiskovanca in z računalniškimi nalogami (naloga z miško, pretipkavanje besedila in Stroop test) preverjali preiskovančevo delovno učinkovitost. REZULTATI: Naklon medenice nazaj se je izkazal za statistično značilnega in je bil največji pri kolesarskih različicah sedenja ter najmanjši pri pogoju pisarniški stol – kolesarjenje. Statistično značilna je bila razlika v kotih trup-stegno med omenjenimi pogoji. Pričakovano se je povečal srčni utrip pri višji intenzivnosti kolesarjenja. Statistične razlike v delovni učinkovitosti med pogojema 30 W in 60 W nismo potrdili. SKLEP: Iz dobljenih rezultatov lahko zaključimo, da je z vidika geometrije telesa najbolj optimalno sedalo pogoj pisarniški stol – kolesarjenje in da ima vključitev aktivnih pisarn v pisarniška delovna mesta majhen oziroma ničen vpliv na delovno učinkovitost ne glede na stopnjo intenzivnosti 30 W ali 60 W.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: kolesarjenje, aktivne pisarne, telesna drža, delovna učinkovitost, sedentarnost
• Vrsta gradiva: Magistrsko delo/naloga
• Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
• Organizacija: FŠ - Fakulteta za šport
• Leto izida: 2022
• PID: 20.500.12556/RUL-135657
• COBISS.SI-ID: 105583619
• Datum objave v RUL: 24.03.2022

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: Effects of cycling varieties on posture and work performance during the sitting work

Izvleček

The purpose of the study was to check which way of sitting allows the most optimal posture during the performance of cognitive tasks and to find appropriate intensity of cycling which will not significantly affect the work efficieny and at the same time provide suitable physiological areas. The study included 17 healthy subjects, 7 men and 10 women, aged 18 to 30 years. METHODS: Subjects came to the measurment twice at one week interval. On the first visit each subject performed 4 cycling interventions: (i) sitting on an ordinary office chair (control condition), (ii) cycling on an ordinary office chair, (iii) cycling on a bicycle with normal seat and (iv) cycling on a bicycle with a saddle seat. On the second visit, 3 interventions were performed: (i) cycling on a bicycle with normal seat at 30 W, (ii) cycling on a bicycle with a normal seat at an intensity of 60 W and (iii) cycling on a bicycle with a cylindrical seat at an intensity of 30 W. The intervention of one version of cycling lasted 19 minutes. During the cycling, we monitored the subject`s posture with inertial measuring units and checked the subject`s work efficiency with computer tasks (mouse task, typing test and Stroop test). RESULTS: The pelvic tilt of the pelvis proved to be statistically significant and was the largest in the cycling versions of sitting and the smallest in the office chair – cycling condition. The difference in torso-thigh angles between the mentioned conditions was statistically significant. As expected, the heart rate increased with higher cycling intensity. Statistical differences in operating efficiency between the 30 W and 60 W conditions were not confirmed. CONCLUSION: From the obtained results we can conclude that the most optimal seat from the body geometry point of view is the office chair – cycling and that the inclusion of active workstations in office jobs has a small or no impact on a work performance regardless of intensity level 30 W or 60 W.

• Ključne besede: cycling, active workstations, posture, work performance, sedentary behaviour