The excluded amongst the excluded? : Trst/Trieste and (Slovene) servants after the First World War

Testen Koren, Petra (avtor), Cergol Paradiž, Ana (avtor)

By taking into account census data, contemporary periodicals, archival material and oral sources, the article addresses the question of how the status and work possibilities of (Slovene) female servants in Trieste changed after the WWI with the newly established border between Italy and the Kingdom of Serbs, Croats and Slovenes. It examines the persistence and permutations of their migratory routes and analyses how servants who continued to work in Trieste after the war had to deal with the Italianisation process and which organisational networks supported them. It also analyses how Slovene servants, born in places that after the war remained outside Italy, negotiated their citizenship.

• Jezik: Angleški jezik
• Ključne besede: servants, Trieste, post-war transitions, gender history, census, migrations, citizenship
• Vrsta gradiva: Članek v reviji
• Tipologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek
• Organizacija: FF - Filozofska fakulteta
• Status publikacije: Objavljeno
• Različica publikacije: Objavljena publikacija
• Leto izida: 2021
• Št. strani: Str. 887-920
• Številčenje: Letn. 29, št. 4
• PID: 20.500.12556/RUL-135278
• UDK: 93/94:64-051-057.166(450.361Trst)\"1918/1941\"
• ISSN pri članku: 1318-0185
• DOI: 10.19233/AH.2021.35
• COBISS.SI-ID: 92248323

Opomba

TITOLO: Le esclude tra le esclude? Trst/Trieste e le domestiche (slovene) dopo la Prima guerra mondiale / SINTESI: Prendendo in considerazione i dati dei censimenti, i periodici contemporanei, le fonti archivistiche e orali, l’articolo affronta la questione di come lo status e le possibilità di lavoro delle serve (slovene) a Trieste cambiarono dopo la Prima guerra mondiale con il nuovo confine tra l’Italia e il Regno dei Serbi, Croati e Sloveni. Esamina la persistenza e le permutazioni dei loro percorsi migratori e analizza come le domestiche rimaste a lavorare a Trieste dopo la guerra dovettero affrontare il processo di italianizzazione e quali reti organizzative le sostenevano. Inoltre, analizza come le domestiche slovene nate nei luoghi che dopo la guerra rimasero fuori dall’Italia negoziavano la propria cittadinanza. / PAROLE CHIAVE: domestiche, Trieste, transizione postbellica, storia di genere, censimento, migrazioni, cittadinanza

• Datum objave v RUL: 04.03.2022

Gradivo je del revije

• Naslov: Acta Histriae
• Skrajšan naslov: Acta Histriae
• Založnik: Zgodovinsko društvo za Južno Primorsko, Società storica del Litorale, Zgodovinsko društvo za Južno Primorsko, Società storica del Litorale, Zgodovinsko društvo za Južno Primorsko, = Società storica del Litorale, Znanstveno raziskovalno središče Republike Slovenije, = Centro di ricerche scientifiche della Repubblica di Slovenia, Science and Research Centre of the Republic of Slovenia, Zgodovinsko društvo za Južno Primorsko, Univerza na Primorskem, Znanstveno raziskovalno središče, Zgodovinsko društvo za Južno Primorsko, = Società storica del Litorale, Zgodovinsko društvo za Južno Primorsko, = Società storica del Litorale, Inštitut IRRIS za raziskave, razvoj in strategije družbe, kulture in okolja, = Istituto IRRIS di ricerca, sviluppo e strategie della societa, cultura e ambiente
• ISSN: 1318-0185
• COBISS.SI-ID: 34491648

Licence

• Licenca: CC BY 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna
• Povezava: http://creativecommons.org/licenses/by/4.0/deed.sl
• Opis: To je standardna licenca Creative Commons, ki daje uporabnikom največ možnosti za nadaljnjo uporabo dela, pri čemer morajo navesti avtorja.
• Začetek licenciranja: 04.03.2022

Sekundarni jezik

• Jezik: Slovenski jezik
• Naslov: Izključene med izključenimi? : Trst/Trieste in (slovenske) služkinje po prvi svetovni vojni

Izvleček

Slovenske služkinje so pred prvo svetovno vojno v Trstu zaradi svoje številčnosti predstavljale pomembno politično kategorijo. Prispevek naslavlja vprašanje, kako so politične spremembe po letu 1918, ko je mesto pripadlo Italiji – denimo večji del Kranjske, od koder so slovenske služkinje poprej množično migrirale, pa Kraljevini SHS –, vplivale na njihovo številčno razmerje v mestu in kako se je ob pritisku italijanizacije spremenil njihov družbeni položaj. Analiza vzorca popisnih pol iz tržaške premožne terezijanske četrti potrjuje tudi v takratnem časopisju izraženo domnevo, da se je število služkinj po vojni v primerjavi s predvojnim obdobjem zmanjšalo. Še posebej se je zmanjšal delež slovenskih služkinj, rojenih na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem, po drugi strani pa se je povečal delež služkinj, rojenih v krajih, ki so že pred vojno pripadali Italiji. K temu so poleg na novo vzpostavljene meje pripomogli tudi neposredni ukrepi italijanskih oblasti, ki so spodbujale preseljevanje italijanskih služkinj in načrtno omejevale priseljevanje slovenskih služkinj. Številne slovenske služkinje, še posebej tiste iz neposrednega priselitvenega bazena in nekoliko bolj oddaljene Goriške, so kljub spremenjenim družbeno-političnim razmeram (gospodarska kriza, fašizem) po prvi svetovni vojni še prihajale v Trst. Tekom dvajsetih let 20. stoletja so se soočale s šovinističnimi in rasno zaznamovanimi napadi v javnem prostoru (časopisje, tržnica, trgovine) in na delovnem mestu. Kljub temu so v mestu našle organizacijsko podporo in so, ko sta bila v poznih dvajsetih letih prepovedana tako slovenska beseda kot slovenska društva, pod okriljem RKC, predvsem Marijine družbe, ohranjale svojo slovensko identiteto ter podporno mrežo. Tudi italijanske služkinje se so v istem obdobju v Trstu lahko oprle na nekatere pobude italijanskih ženskih društev. V nadaljevanju je pozornost usmerjena na tiste slovenske služkinje, ki so zaradi spremenjenih povojnih razmer znotraj nove domovine Italije preusmerile svoje migracijske poti. Veliko se jih je zaradi boljših delovnih pogojev in tudi manjšega pritiska »obmejnega fašizma«, podobno kot to velja za nemško govoreče tirolske služkinje, usmerilo v severno italijanska mesta, predvsem Milan. Slovenske služkinje, živeče v okvirih novoustanovljene Kraljevine SHS, pa so se – poleg migracij »na tuje« – vse bolj množično začele seliti tudi v Zagreb ali Beograd. V Ljubljani, novo osnovani prestolnici Slovencev, je njihovo število takoj po vojni le rahlo narastlo, a se je s porastom v tridesetih letih mesto kmalu ponašalo z živahno društveno dejavnostjo v njihovo korist. S posebnimi težavami so se spopadale slovenske služkinje, rojene v krajih, ki so po vojni pripadali Kraljevini SHS, vendar so v Trst prišle že pred vojno in v mestu ostale tudi po njej. Popisni podatki kažejo, da jih je znatno število živelo v mestu brez italijanskega državljanstva. Nekatere so svoj status poskušale urediti šele po drugi svetovni vojni.

• Ključne besede: služkinje, Trst, povojna tranzicija, zgodovina spola, popis prebivalstva, migracije, državljanstvo

Projekti

• Financer: EC - European Commission
• Program financ.: European Commission
• Številka projekta: 742683
• Naslov: Post-war trasistions in gendered perspective: the case of the North-Eastern Adricatic Region
• Akronim: EIRENE