Slovar predstavlja besedilo v zanj specifičnem formatu, ki podaja različne informacije o individualnih enotah nekega jezika. Poznamo različne slovarje, ki zadovoljujejo različne potrebe uporabnikov. Med uporabniki slovarjev so tudi posamezniki, ki se učijo zanje tujega jezika.
Tako se tudi študenti Oddelka za azijske študije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani srečujejo z uporabo slovarjev. Med njimi je veliko število takih, ki se učijo japonskega in korejskega jezika. Ker ni moč zaslediti večjezičnega slovarja v kombinaciji japonščine, korejščine in slovenščine, so ti primorani pri učenju japonščine in korejščine uporabljati več slovarjev. Prav tako se slovarji, ki vsebujejo bodisi japonski jezik bodisi korejski jezik in so v kombinaciji s slovenščino, redko pojavljajo. Posledično se je avtorica namenila pripraviti prototip japonsko-korejsko-slovenskega slovarja. Za pripravo le-tega je združila potrebe prej omenjenih študentov po slovarjih in korpusni pristop.
Natančneje, avtorica je za raziskavo potreb študentov po slovarjih uporabila anketo. Na podlagi pridobljenih rezultatov ankete je postavila smernice za pripravo prototipa. S pomočjo korpusnega pristopa pa je zgradila dva korpusa – Korpus učbenikov za učenje japonskega jezika in Korpus učbenikov za učenje korejskega jezika. Le-ta je uporabila kot vir besed, ki so značilne za učbenike, ki se uporabljajo pri pouku predmetov sodobne japonščine in sodobnega korejskega jezika, ter jih uporabila za pripravo slovarskih gesel na podlagi postavljenih smernic.
Končno obliko prototipa je pripravila s pomočjo spletnega orodja Lexonomy. Prototip je dostopen na
https://www.lexonomy.eu/jkss/.