izpis_h1_title_alt

Kemotaksija parazitske ogorčice polžev (Phasmarhabditis papillosa) na izbrane kemične snovi
ID Kučič, Jerica (Avtor), ID Laznik, Žiga (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,67 MB)
MD5: 5D54AB1CF5B4F570111732C61944CCCD

Izvleček
Polži so gospodarsko pomembni škodljivci v kmetijstvu. Njihovo zatiranje največkrat poteka ob uporabi fitofarmacevtskih sredstev. Biotično varstvo z uporabo parazitskih ogorčic polžev predstavlja alternativo pri zatiranju polžev. V Sloveniji so nedavno potrdili zastopanost parazitske ogorčice polžev Phasmarhabditis papillosa. Prvi rezultati kažejo, da ima tudi ta vrsta ogorčice zelo velik potencial pri biotičnem zatiranju polžev. Ker je znanje o tej vrsti zaenkrat zelo omejeno, so potrebne raziskave za boljše razumevanje delovanja te parazitske ogorčice. Rastline imajo zmožnost, da uporabijo različne obrambne načine za zmanjšanje škode ob napadu škodljivih organizmov. Za zmanjšanje škode je eden izmed posrednih načinov izločanje hlapljivih snovi (HS). Hlapljive snovi imajo lahko privabilni/odvračalni učinek na več skupin organizmov. Ta fenomen je bil potrjen pri uporabi entomopatogenih ogorčic, raziskav vezanih na uporabo parazitskih ogorčic polžev in HS pa je bilo do danes narejenih le nekaj. V naši raziskavi smo preučevali odziv vrste parazitske ogorčice P. papillosa na HS; terpinolen, ocimen, α-humulen, linalol in ß-kariofilen pri treh temperaturah (18, 20 in 24 °C). Zanimalo nas je ali imajo vpliv tudi na usmerjenost gibanja parazitske ogorčice polžev P. papillosa. Linalol se je izkazal kot repelent, medtem ko sta terpinolen in α-humulen pokazala šibek repelentni učinek. Snovi ocimen in ß-kariofilen nista imeli vpliva na usmerjenost gibanja ogorčice P. papillosa. Temperatura se je izkazala kot zelo pomemben dejavnik, ki vpliva na gibanje POP. Vrsta P. papillosa je bila najbolj mobilna pri 20 °C, medtem ko je bilo gibanje pri 18 in 24 °C manj izrazito. Rezultati naše raziskave nakazujejo možnost optimizacije uporabe P. papillosa v programih biotičnega varstva rastlin.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:kemotaksija, parazitska ogorčica polžev, Phasmarhabditis papillosa, kemične snovi
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:BF - Biotehniška fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[J. Kučič]
Leto izida:2022
PID:20.500.12556/RUL-135031 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:632.6:594.3:632.937.1:595.161:591.185.3(043.2)
COBISS.SI-ID:97939459 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:18.02.2022
Število ogledov:1157
Število prenosov:107
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Chemotaxis of slug parasitic nematode (Phasmarhabditis papillosa) on selected chemical compounds
Izvleček:
Slugs are economically important pests in agriculture. Their control is most often carried out using pesticides. Biological control using slug parasitic nematodes can offer an alternative in slug control. The presence of the parasitic nematode Phasmarhabditis papillosa was recently confirmed in Slovenia. The first results showed that this species of nematode also has a very high potential in biological control of slugs. As knowledge about this species is currently very limited, studies is needed that will allow us to better understand the workings of this parasitic nematode. Plants have the ability to use a variety of defensive ways to reduce damage when attacked by pests. To reduce the damage, one of the indirect ways is to eliminate volatile substances. Volatile substances can have an attractive / deterrent effect on several groups of organisms. This phenomenon has been confirmed in the use of entomopathogenic nematodes, and only a few studies have been done to date on the use of parasitic nematodes of slugs. In our study, we examined the response of the species P. papillosa to volatiles; terpinolene, ocimen, α-humulene, linalool and ß-caryophyllene at three temperatures (18, 20, and 24 °C). Linalool has been shown to be a repellent, while terpinolene and α-humulene have shown a weak repellent effect. Substances ocimen and ß-caryophyllene did not affect the direction of movement of the nematode P. papillosa. Temperature has been shown to be a very important factor influencing the movement. The P. papillosa species was most mobile at 20 °C, while the movement was less pronounced at 18 and 24 °C. The results of our study suggest the possibility of optimizing the use of P. papillosa in biological control.

Ključne besede:chemotaxis, slug parasitic nematode, Phasmarhabditis papillosa, chemical compounds

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj