S pojavom pandemije je delo od doma postala prevladujoča oblika dela za mnoge zaposlene po svetu. Prav to je močno zaznamovalo tudi naravo interakcij med zaposlenimi, ki smo jih do tedaj imeli za samoumevne. To je vplivalo na kakovost delovnih izkušenj. Zasledovanje povezanosti namesto ločevanja od drugih je lahko zavesten način, ki vodi v pozitivno delovno izkušnjo in uspeh pri delu. Kljub vsemu je literatura precej skopa, ko gre za vprašanje kako uspešno delati od doma. Namen članka je preko mikro‐organizacijske literature zasnovati teoretični okvir za individualni uspeh pri delu iz “domače pisarne”, in sicer s pomočjo negovanja odnosov s ključnimi deležniki. V nadaljevanju na podlagi teorije odnosov, uspevanja pri delu in zapisov o izzivih v odnosih v času dela od doma med pandemijo, predlagamo na dokazih utemeljene strategije za ohranjanje kakovostnih odnosov v okoliščinah, ki jih zaznamujejo negotovost, tesnoba in osamljenost. Trdimo, da so zaposleni lahko ustvarjalci visoko‐kakovostnih odnosov, ki spreminjajo njihovo izkušnjo dela od doma na bolje: odnos s seboj, odnos s sodelavci, odnos z vodjo in odnos z življenjskim partnerjem in družino. Na ta način prispevamo k uveljavljenemu modelu uspeha pri delu.
|