Motivacija in namen: Podeželska območja po Evropi in v slovenskih regijah se hitro starajo in vse bolj praznijo. Zato je naš cilj prispevati k razumevanju te dinamike in podati metodo za projekcije potreb po nastanitvi in dolgotrajni oskrbi starejših na podeželju ter s tem revitalizacijo slovenskih pokrajin.
Metoda: Anketirali smo oskrbovalce in druge osebe v podeželskih občinah, odgovorne za dolgotrajno oskrbo, oskrbovance in potencialne uporabnike dolgotrajne oskrbe in jih povprašali, kaj je v procesu deinstitucionalizacije najpomembnejše. Naši zaključki temeljijo na raziskavah, opravljenih v 38 občinah vzhodnoslovenske regije, in poglobljeni empirični raziskavi v regiji Posavje, kjer smo na temelju demografskih projekcij prebivalstva in aktuarskega modela pojemanja mnogoterih padajočih funkcionalnih zmogljivosti, kakor tudi iz želja prebivalstva, ki izhajajo iz anket, napovedali dinamiko potrebnih prostorskih kapacitet in človeških virov za dolgotrajno oskrbo.
Rezultati: Za primer Posavja smo izpeljali časovno vrsto potrebnih zmogljivosti, upoštevajoč tudi, da je kar 60 % anketirancev na slovenskem podeželju prepričanih, da jim tudi boljša organizacija oskrbe na domu ne bi omogočila bivanja doma do smrti zaradi neustrezno zgrajenih stanovanj in nezmožnosti zagotavljanja stalne navzočnosti negovalcev, kar smo upoštevali v projekcijah.
Razprava: Potrebne so naložbe v obnovo obstoječega stanovanjskega fonda ali izgradnjo oskrbovanih stanovanj oziroma varovanih stanovanj ali gospodinjskih skupnosti kot samostojnih enot v skupnostni oskrbi, zagotoviti pa je treba tudi več oskrbovalcev, torej povečati obseg izobraževanja in usposabljanja na tem področju. Dane so tudi usmeritve v iskanje ustreznih finančnih virov, predvsem v sklopu evropske iniciative pametnih ekovasi.
|