Gradbeni objekti, kot so mostovi in jezovi, so izpostavljeni različnim deformacijam, ki jih moramo stalno spremljati. V preteklosti so bili razviti različni pristopi za preučevanje obnašanja grajenega ali naravnega objekta. Najpomembnejša naloga pri deformacijski analizi je določiti, ali so točke stabilne ali nestabilne. V raziskavi so bile uporabljene različne robustne utežne funkcije za določitev stabilnosti oziroma nestabilnosti točk na primeru jezu Deriner, pri čemer smo uporabili podatke opazovanj GNSS (angl. Global Navigation Satellite System) iz štirih terminskih izmer. Pri tem smo uporabili Andrewsovo, Beaton-Tukeyjevo, Cauchyjevo, dansko, Fairovo, GermanMcClurejevo, Hampelovo, Huberjevo, L1 in L1%L2 robustno funkcijo. Na podlagi rezultatov izračunov smo ocenili lastnosti uporabljenih metod deformacijske analize. Ne glede na metodo, ki je bila uporabljena, se je izkazalo, da so skoraj vse opazovane točke na jezu Deriner v obravnavanem 1,5-letnem obdobju nestabilne. Položaji točk so bili nedvoumno pod vplivom vodne obremenitve. Izkazalo se je tudi, da so horizontalni premiki opazovanih točk, ki so bili določeni na podlagi opazovanj GNSS in robustnih utežnih funkcij, podobni za vse uporabljene metode % izjema so rezultati izračuna po metodi L1%L2. Vsi ti rezultati so bili primerjani še z izračuni po metodi %2 . Glede na izračune, pridobljene po tej metodi, lahko ugotovimo, da so rezultati primerljivi, čeprav je bila v preteklosti metoda %2 obravnavana kot primernejša
|