izpis_h1_title_alt

Priredba štirih lestvic psihičnega blagostanja : magistrsko delo
ID Tomažič, Tea (Avtor), ID Zager Kocjan, Gaja (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,40 MB)
MD5: 9CC72E335AA44E0580C83A10FCC3C617

Izvleček
Porast interesa za tematiko blagostanja se kaže v razmahu raziskovanja konec 90. let, kar botruje k nastanku dveh teoretičnih smeri, različnih modelov in s tem več različnih merskih pripomočkov za merjenje blagostanja. S tem smo pridobili mnogo ugotovitev in spoznanj, vendar tudi nekaj nejasnosti glede točne opredelitve in operacionalizacije blagostanja ter veliko različnih merskih pripomočkov, ki merijo različne vidike blagostanja. V magistrski nalogi smo želeli predstaviti koncept blagostanja, pripraviti pregled relevantnih merskih pripomočkov in nekatere med njimi prevesti v slovenski jezik ter preveriti merske značilnosti prevodov. V raziskavi opisujemo postopek priredbe Lestvice pozitivnih in negativnih izkušenj SPANE (Diener idr., 2009), Vprašalnika evdajmonskega blagostanja QEWB (Waterman idr., 2010), Lestvice pozitivnega funkcioniranja FS (Diener idr., 2009) in Pembertonovega indeksa sreče PHI (Hervas in Vazquez, 2013). Podatke smo zbrali preko spleta in na vzorcu 274 udeležencev (74 % žensk) povprečne starosti 38 let, preverili prilaganje teoretično predvidenih faktorskih modelov s pomočjo konfirmatorne faktorske analize. Rezultati kažejo zadovoljivo prileganje večine originalnih modelov, eno-faktorskega pri vprašalnikih FS in PHI in dvo-faktorskega pri vprašalniku SPANE. Pri QEWB predvidene faktorske strukture nismo potrdili in smo sprejeli štiri-faktorsko rešitev, katere prileganje je sicer zadovoljivo, vendar bi v prihodnje bilo potrebno pregledati postavke, ki so se izkazale kot problematične (postavki 3 in 8), jih po potrebi spremeniti ali morebiti izločiti. Ugotavljamo ustrezno notranjo konsistentnost izbranih mer. Konstruktno veljavnost smo potrdili preko povezav z merami sorodnih konstruktov (psihično blagostanje, depresivnost), demografskimi spremenljivkami (spol, starost, zakonski stan in izobrazba) in s temeljnimi osebnostnimi lastnostmi. Zaključujemo, da smo z raziskavo potrdili ustreznost prevodov pripomočkov FS, SPANE in PHI, obenem pa ugotovili pomanjkljivosti vprašalnika QEWB. S tem smo obogatili slovenski prostor z novimi teoretično podprtimi merami blagostanja.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:blagostanje, merjenje, konfirmatorna faktorska analiza, konstruktna veljavnost, razlike med skupinami, osebnostne razlike
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[T. Tomažič]
Leto izida:2021
Št. strani:92 str.
PID:20.500.12556/RUL-132429 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:159.923.072(043.2)
COBISS.SI-ID:85069827 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:26.10.2021
Število ogledov:1166
Število prenosov:153
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Adaptation of four well-being scales
Izvleček:
The increase of interest in well-being is reflected in the expansion of research in the late 1990s. This led to two theoretical directions, different models and several well-being assessments measures. Through this, we gained a lot of insights but also some ambiguities regarding exact definitions and operationalization of well-being, and the abundance of different well-being measures, assessing different well-being aspects. In this thesis, we wanted to present the well-being concept, prepare an overview of appropriate well-being measures, translate some of them into Slovene language and check the psychometric properties of the translations. This research describes the adaptation of the SPANE Scale of positive and negative experiences (Diener et al., 2009), Eudaimonic well-being questionnaire QEWB (Waterman et al., 2010), FS Flourishing scale (Diener et al., 2009) and the Pemberton happiness index PHI (Hervas and Vazquez, 2013). Data were collected online and in a sample of 274 participants (74 % women) with an average age of 38 years, the fit of theoretically predicted factor models was tested using CFA. The results show a satisfactory fit of most of the original models, one-factor for FS and PHI, and two-factor for SPANE. We couldn't confirm the predicted one-factor solution for QEWB, but a four-factor solution gives a satisfactory fit, however, in the future, a review and change of problematic items (3 and 8) will be required, or if necessary, exclusion of an item. All four measures showed high internal consistency. We confirmed the construct validity of all measures through correlations with related measures (mental well-being, depression), demographic variables (gender, age, marital status and education) and basic personality traits. We confirmed the adequacy of the FS, SPANE and PHI translations, and also identified shortcomings of QEWB. With the findings of this research, we enriched the Slovene research field with new theoretically supported measures of well-being.

Ključne besede:well-being, measurement, confirmatory factor analysis, construct validity, group differences, personality differences

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj