izpis_h1_title_alt

Fitocenološka združba kot kazalnik občutljivosti gozdnih tal na poškodbe zaradi vožnje gozdarske mehanizacije
ID Ogrin, Gašper (Avtor), ID Mihelič, Matevž (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Suhadolc, Marjetka (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (3,46 MB)
MD5: 30937A07874AB50569DE31F83199AF1D

Izvleček
V gozdovih GE Zaplana smo na štirih objektih z različno fitocenološko asociacijo ugotavljali občutljivost gozdnih tal na zbijanje in lastnosti sekundarnih gozdnih prometnic. Skupno smo na 62 lokacijah izvedli meritve, s katerimi smo opisali lastnosti negrajenih gozdnih vlak in morfološke lastnosti tal. Povprečna globina kolesnic na objektih je znašala 15,0 cm. Najgloblje kolesnice smo ugotovili v združbi Omphalodo-Fagetum (20,4 cm), manjše v združbi Galio rotundifolii-Abietetum (18,8 cm) in Hacquetio-Fagetum (13,0 cm) ter najmanjše v združbi Blechno-Fagetum (10,1 cm). Razlike v globini kolesnic med fitocenološkimi asociacijami so statistično značilne. Statistično značilno odvisnost smo ugotovili tudi med naklonom prometnic in globino kolesnic, kjer se z naklonom globina kolesnice linearno poveča za 2,87 cm na 10 % naklona vlake, ter med deležem skeleta v tleh in globino kolesnic. Globina kolesnic je statistično neznačilno odvisna od kamnitosti na vlakah, prisotnosti koreninskega sistema in globine tal. Rezultati kažejo, da so podatki o fitocenozah in izbrane lastnosti tal premalo za pojasnitev razlik med objekti v globini kolesnic. Ker na poškodbe tal vplivajo tudi drugi dejavniki, kot so število prehodov, lastnosti mehanizacije in vremenski razmere, v katerih je potekalo spravilo, bi jih bilo v korist prihodnjih raziskav na objektih pomembno spremljati.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:gozdarstvo, zbijanje tal, globina kolesnic, fitocenoza, poškodbe tal
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:BF - Biotehniška fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[G. Ogrin]
Leto izida:2021
PID:20.500.12556/RUL-131716 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:630*18+630*11+630*46+630*36(043.2)=163.6
COBISS.SI-ID:78948099 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:01.10.2021
Število ogledov:1661
Število prenosov:195
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Phytocenose as main indicator for the susceptibility of forest soils to deformation due to ground-based forest harvesting machinery
Izvleček:
In the forests of GE Zaplana we determine the soil susceptibility and the charactheristics of secondary skid trails on four object with different phytocenological association. A total of 62 measurements of skid trail profiles were taken, where each profile included soil profile, that serves as the basic information of soil properties. The average track depth was 15,0 cm. The deepest ruts were found in Omphalodo-Fagetum (20,4 cm), followed by Galio rotundifolii-Abietetum (18,8 cm) and Hacquetio-Fagetum (13,0 cm), while the shallowest tyre tracks were found in Blechno-Fagetum (10,1 cm). Significant statistical differences in tyre tracks were observed between the individual associations. We also found a significant statistical correlation between slope and tyre track depth, where tyre track depth increasing with a rate of 2,87 cm per 10 % increase in slope. Insignificant statistical correlations were found between tyre track depth and surface stoninness, presence of roots and soil depth. Based on the results we assume that number of passes, the properties of machinery, and the conditions under which skidding was performed have an important influence onto rut depth, that is perhaps greater than the phytocenosis and morphological soil properties, so it would be important to monitor these parameters for future research at the forest stands.

Ključne besede:forestry, soil compaction, tyre track depth, phytocenoses, soil damage

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj