Gradbena industrija zaostaja pri uvajanju sodobnih tehnologij, zaradi česar gradbeništvo sodi med najbolj neučinkovite industrije z eno najnižjih stopenj produktivnosti med sektorji. Osrednji vidik, ki vpliva na nastalo stanje, je pomanjkanje integracije skozi življenjski cikel gradbenega projekta. Pomanjkanje integracije povzroča ponovno delo na posameznih projektih, brez da bi temeljito preučili zahteve za izvedljivost gradbenih del. Študija izvedljivosti gradbenih del je tehnika, ki sistematično preučuje logiko gradbenih del od začetka do konca, s ciljem, da zniža stroške, potreben čas za izvedbo in količino odpadnega materiala projekta. Vitka proizvodnja in BIM sta mehanizma, ki podpirata proces, ki je nujen, če želimo izboljšati izvedljivost gradbenih del. Pričujoča disertacija integrira te mehanizme, na način, da najprej identificiramo vrednost mehanizmov za reševanje najbolj pogostih težav pri izvedbi gradbenih del in jih nato vgradimo v študije izvedljivosti gradbenih del v fazi načrtovanja.
Poleg tega naloga tudi obravnava, kako bi lahko z uporabo vitke proizvodnje in BIM odpravili ne-tehnične težave. Med tehničnimi težavami ima racionalizacija načrtovalskih rešitev ključen pomen pri izboljšanju izvedbe in zmanjšanju stroškov. Pristop je prikazan na študiji primera Arene Stožice, kjer je prikazana optimizacija oblike z uporabo orodij za generativno načrtovanje, ki omogoča iskanje optimalnih načrtovalskih rešitev. V sklepnem delu študije prikažemo tudi uporabnost strojnega učenja za standardizacijo in združevanje konstrukcijskih sistemov fasadnega ovoja.
|
