Between ethnology and cultural history : where to place East Asian objects in Slovenian museums?

Vampelj Suhadolnik, Nataša (avtor)

While a few larger collections of objects of East Asian origin entered Slovenian museums after the deaths of their owners in the 1950s and 60s, individual items had begun finding their way there as early as the nineteenth century. Museums were faced early on with the problem not only of how to store and exhibit the objects, but also how to categorize them. Were they to be treated as “art” on account of their aesthetic value or did they belong, rather, to the field of “ethnography” or “anthropology” because they could illustrate the way of life of other peoples? Above all, in which museums were these objects to be housed? The present paper offers an in-depth analysis of these and related questions, seeking to shed light on how East Asian objects have been showcased in Slovenia (with a focus on the National Museum and the Slovene Ethnographic Museum) over the past two hundred years. In particular, it explores the values and criteria that were applied when placing these objects into individual categories. In contrast to the conceptual shift from “ethnology” to the “decorative and fine arts,” which can mostly be observed in the categorization of East Asian objects in North America and the former European colonial countries, the classification of such objects in Slovenia varied between “ethnology” and “cultural history,” with ethnology ultimately coming out on top. This ties in with the more general question of how (East) Asian cultures were understood and perceived in Slovenia, which is itself related to the historical and social development of the “peripheral” Slovenian area compared with former major imperial centres.

• Jezik: Angleški jezik
• Ključne besede: National Museum of Slovenia, Slovene Ethnographic Museum, East Asian objects, museum classification, ethnology, cultural history, art
• Vrsta gradiva: Članek v reviji
• Tipologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek
• Organizacija: FF - Filozofska fakulteta
• Status publikacije: Objavljeno
• Različica publikacije: Objavljena publikacija
• Leto izida: 2021
• Št. strani: Str. 85-116
• Številčenje: Vol. 9 (25), no. 3
• PID: 20.500.12556/RUL-131550
• UDK: 069.5(292.57):930.85
• ISSN pri članku: 2232-5131
• DOI: 10.4312/as.2021.9.3.85-116
• COBISS.SI-ID: 77199875
• Datum objave v RUL: 29.09.2021

Gradivo je del revije

• Naslov: Asian studies
• Založnik: Znanstvena založba Filozofske fakultete, Znanstvena založba Filozofske fakultete, Založba Univerze v Ljubljani
• ISSN: 2232-5131
• COBISS.SI-ID: 265206272

Licence

• Licenca: CC BY-SA 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna
• Povezava: http://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/deed.sl
• Opis: Ta licenca Creative Commons je zelo podobna običajni licenci Priznanje avtorstva, vendar zahteva, da so materialne avtorske pravice na izpeljanih delih upravljane z enako licenco.
• Začetek licenciranja: 10.09.2021

Sekundarni jezik

• Jezik: Slovenski jezik
• Naslov: Med etnologijo in kulturno zgodovino : kam umestiti predmete iz Vzhodne Azije v slovenskih muzejih?

Izvleček

Medtem ko so večje zbirke vzhodnoazijskih predmetov v slovenske muzeje vstopile po smrti lastnikov v 50. in 60. letih 20. stoletja, so posamezni vzhodnoazijski predmeti pot do muzejev našli že v 19. stoletju. S tem so bili muzeji soočeni s problemom hrambe in razstavljanja teh predmetov, predvsem pa z vprašanjem kategorizacije. Ali naj bi jih zaradi njihove estetske vrednosti obravnavali kot »umetnost« ali pa raje spadajo na področje »etnografije« ali »antropologije«, saj ponazarjajo način življenja drugih ljudi? Predvsem pa, v katere muzeje pravzaprav sodijo? Ta prispevek prikaže poglobljeno analizo tovrstnih vprašanj, pri čemer se osredotoči na primer Narodnega muzeja in Slovenskega etnografskega muzeja v zadnjih dvesto letih. Posebej izpostavi vrednote in merila, po katerih so bili posamezni predmeti razvrščeni v različne kategorije. V nasprotju s konceptualnim premikom iz »etnologije« v »dekorativno ali likovno umetnost«, kar lahko opazujemo v kategorizaciji vzhodnoazijskih predmetov v Severni Ameriki in nekdanjih evropskih kolonialnih državah, je klasifikacija teh predmetov v Sloveniji nihala med »etnologijo« in »kulturno zgodovino«, pri čemer so večjo noto dobivale etnografske oznake. To je povezano tudi z bolj splošnim vprašanjem, kako so bile (vzhodno)azijske kulture videne v Sloveniji, kar je samo po sebi povezano z zgodovinskim in družbenim razvojem »perifernega« slovenskega prostora v primerjavi z nekdanjimi večjimi imperialnimi središči.

• Ključne besede: Narodni muzej Slovenije, Slovenski etnografski muzej, vzhodnoazijski predmeti, muzejska klasifikacija, etnologija, kulturna zgodovina, umetnost

Projekti

• Financer: ARRS - Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije
• Številka projekta: J7-9429
• Naslov: Vzhodnoazijske zbirke v Sloveniji: vpetost slovenskega prostora v globalno izmenjavo predmetov in idej z Vzhodno Azijo

• Financer: ARRS - Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije
• Številka projekta: P6-0243
• Naslov: Azijski jeziki in kulture