izpis_h1_title_alt

Slaba vest in izgorelost medicinskih sester v enotah intenzivne nege in terapije
ID Šajn Lekše, Saša (Avtor), ID Drnovšek, Rok (Avtor), ID Žibert, Alenka (Avtor), ID Milavec Kapun, Marija (Avtor)

URLURL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://doi.org/10.14528/snr.2021.55.3.3007 Povezava se odpre v novem oknu
URLURL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/3007 Povezava se odpre v novem oknu
.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (315,68 KB)
MD5: 54FAF5FF5037D568D13078F2906D1BCF

Izvleček
Uvod: Vest je večdimenzionalni koncept, zaradi katerega se medicinska sestra more zavedati manj kakovostne oskrbe bolnika in lastnih omejitev. Delovanje v nasprotju z lastno vestjo lahko vodi v izgorelost. Namen raziskave je bil prikazati povezanost bremena vesti in izgorelosti med zaposlenimi v intenzivni zdravstveni negi. Metode: Izvedena je bila presečna raziskava na priložnostnem vzorcu 46 medicinskih sester. Uporabljen je bil vprašalnik Stress of Conscience (slovensko "Slaba vest"). Vprašalnik je pokazal visoko notranjo skladnost (Cronbach % = 0,875). Podatki so bili zbrani v decembru 2017 in obdelani s programsko opremo IBM SPSS Statistics 23. Analizirani so bili z opisno in bivariatno statistiko. Uporabljeni so bili Fisherjev natančni test, T-test dveh neodvisnih vzorcev oziroma Mann-Whitneyev U-test ter enosmerna ANOVA. Rezultati: Starost in spol statistično značilno vplivata na breme vesti (p = 0,048 za starost oziroma p = 0,005 za spol). Statistično značilnih vplivov spola, starosti, trajanja zaposlitve ali izobrazbe na prisotnost števila simptomov izgorelosti raziskava ni pokazala. Z izgorelostjo je najbolj povezan (r = 0,503, p < 0,001) vpliv delovnega okolja na zasebno življenje. Diskusija in zaključek: Slaba vest je prisotna med medicinskimi sestrami v enotah intenzivne nege in terapije. Medicinskim sestram povzročajo slabo vest številni dejavniki. Raziskava je pokazala, da večje breme vesti povečuje število simptomov izgorelosti. Nadaljnje raziskovalno delo je smiselno usmeriti v zmanjševanje bremena vesti in izgorelosti.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:stres na delovnem mestu, izgorevanje na delovnem mestu, intenzivna zdravstvena nega, duševno zdravje, zdravstvena nega
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:ZF - Zdravstvena fakulteta
Status publikacije:Objavljeno
Različica publikacije:Objavljena publikacija
Leto izida:2021
Št. strani:Str. 169-179
Številčenje:Letn. 55, št. 3
PID:20.500.12556/RUL-131456 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:616-083
ISSN pri članku:1318-2951
DOI:10.14528/snr.2021.55.3.3007 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:77838339 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:27.09.2021
Število ogledov:1498
Število prenosov:276
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Gradivo je del revije

Naslov:Obzornik zdravstvene nege : strokovno glasilo Zveze društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije
Skrajšan naslov:Obzor. zdrav. neg.
Založnik:Zbornica zdravstvene nege
ISSN:1318-2951
COBISS.SI-ID:39433728 Povezava se odpre v novem oknu

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Stress of conscience and burnout of nurses in intensive care units : a qualitative descriptive study
Izvleček:
Introduction: Conscience is a multidimensional concept allowing nurses to be aware of lower quality care of their patients as well as their own limitations. Acting against one's conscience can lead to burnout. The aim of the study was to investigate the link between the stress of conscience and burnout of nurses working in intensive care. Methods: A cross-sectional survey was conducted on a convenience sample of 46 nurses. A Swedish questionnaire Stress of Conscience was used. The questionnaire showed high internal validity (Cronbach % = 0.875). Data were collected in December 2017 and analysed with IBM SPSS Statistics 23. Descriptive and bivariate statistics were used in data analysis. Fisher exact test, T-test of two independent samples, Mann- Whitney U test and one-way ANOVA were used. Results: Respondent's age and gender had a statistically significant effect on the overall stress of conscience (p = 0.048 for age, p = 0.005 for gender). The study showed no statistically significant effects on gender, age, duration of employment or education level on the presence of burnout symptoms. The effects of the work environment on private life showed most connection with burnout (r= 0.503, p<0.001). Discussion and conclusion: Stress of conscience is present among nurses working in intensive care units. Nurses are confronted with many stressors that cause stress of conscience. The study has showed that stress of conscience can increase the presence of burnout symptoms. Further research should focus on minimizing the stress of conscience and burnout.

Ključne besede:workplace stress, workplace burnout, nursing care, intensive care nursing, mental health

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj