izpis_h1_title_alt

Sovražni govor ali govor o sovražnem govoru : diplomsko delo
ID Ratajec, Ula Nikolaja (Avtor), ID Krašovec, Primož (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Kralj Novak, Petra (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (2,26 MB)
MD5: 30D87DC756CE9DF35B14546268EE4619

Izvleček
Spričo negotove družbene klime v Evropi, ki jo je v zadnjih letih zaostrila begunska kriza, postaja pojav sovražnega govora (zlasti na spletu) vedno bolj pogost. Na razširjanje sovraštva v javnem govoru so se v Sloveniji odzvale mnoge politične, nevladne in strokovne organizacije, ki so sooblikovale razumevanje sovražnega govora v slovenskem prostoru. Vendar pa izmuzljivost pojma, o kateri priča pomanjkanje konsenza o definiciji sovražnega govora na področju sociologije, prava ali politike, omogoča, da tisti, ki sovražni govor definirajo in regulirajo, tega interpretirajo skladno z lastnimi interesi. Diplomsko delo skozi vprašanje, v kakšnem odnosu sta dejanski sovražni govor in govor o sovražnem govoru, osvetli upravičenost stališča politične levice in desnice do sovražnega govora, ki bi lahko njegovo pojmovanje uskladili z lastnimi interesi. Diploma v začetku oriše dve različni pojmovanji problema sovražnega govora, ki ju pripisuje levemu oziroma desnemu političnemu polu, pri čemer prvo zaznamuje dojemanje sovražnega govora predvsem kot posledico vzpona politične desnice, drugo pa zanikanje sovražnega govora, ki naj bi bil orodje v rokah politične levice za zatiranje političnih alternativ. Sledi empirični del, ki skozi primerjavo sprožilcev sovražnega govora na slovenskem Twitterju v zadnjih treh letih in sprožilcev govora o sovražnem govoru v istem obdobju osvetli odnos med dejansko razsežnostjo problema sovražnega govora ter njegovim obravnavanjem s strani političnih in drugih akterjev. Glede na prepoznane sprožilce sovražnega govora, govora o sovražnem govoru ter njihovo (ne)ujemanje, diplomsko delo obe stališči do sovražnega govora opredeli kot deloma (ne)upravičeni ter zaključi z raziskovanjem vzročno-posledičnega odnosa med sovražnim govorom sovražnimi dejanji.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:sovražni govor, tarče sovražnega govora, Twitter, politična levica, politična desnica
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[U. N. Ratajec]
Leto izida:2021
Št. strani:65 str.
PID:20.500.12556/RUL-130758 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:316.613.434+329(497.4)(043.2)
COBISS.SI-ID:87099651 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:17.09.2021
Število ogledov:938
Število prenosov:123
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Hate speech or speech about hate speech
Izvleček:
In the light of uncertain social atmosphere in Europe, which has been intensified by the refugee crisis in recent years, the presence of hate speech (especially online hate speech) has become increasingly persistent. In Slovenia, the growing problem of hateful communication has been addressed by many governmental, non-governmental and professional organizations that have in turn shaped the public understanding of hate speech in Slovenian public space. However, the ambiguity of the term, indicated by the lack of consensus about hate speech definition in sociology, politics or law, enables those defining and regulating the problem of hate speech to interpret it in line with their own interests. By exploring the relationship between actual hate speech presence online and speech about hate speech, the undergraduate thesis highlights the extent to which the position of each political pole towards hate speech is justified, since political poles could mould their conception of hate speech to fit their own interests. Undergraduate thesis starts by outlining two different standpoints on the problem of hate speech that are ascribed to the left and right political pole, the former being characterized by perceiving hate speech as a consequence of the rise of right-winged politics and the latter by interpreting the problem of hate speech as a leftist tool to oppress political alternatives. The empirical analysis that follows compares the triggers of hate speech on Slovenian Twitter in the last three years with the triggers of speech about hate speech in the same period and highlights the relationship between the actual dimensions of online hate speech and the problem of hate speech as perceived by political and other relevant actors. Considering the identified triggers of online hate speech, speech about hate speech and their correspondence, the thesis characterizes both political standpoints on hate speech as partially (in)justified and closes with questioning the causal relationship between hate speech and hate actions.

Ključne besede:hate speech, hate speech targets, Twitter, political left, political right

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj