Vpliv priprave vzorca zemljine na rezultate Proctorjevega testa : diplomska naloga

Kožar, Adis (avtor), Logar, Janko (mentor), Smolar, Jasna (komentor)

V diplomski nalogi smo ugotavljali vpliv postopka priprave preizkušancev na rezultat preiskave vgradljivosti. Preiskave smo izvedli v laboratoriju, z uporabo Proctorjevega preskusa, na treh vzorcih glin, glina Pl/Q (CL), referenčna glina (CH) in kraška glina (CH)) in na vzorcu piritnih ogorkov. Preizkušance smo pripravili po mokrem postopku priprave (naravna vlaga; w0 – dovlažimo oz. na zraku enakomerno osušimo do želene vlage) in po suhem postopku priprave (predhodno sušenje materiala pri T = 105 °C in navlaženje). Mokri postopek priprave preizkušancev bolje ustreza tehnološkim postopkom, ki se uporabljajo pri vgrajevanju materialov v nasipe in zasipe, je pa v primerjavi s suhim postopom priprave bolj zahteven in traja dalj časa. Rezultati preiskav vgradljivosti kažejo, da ima različen postopek priprave preizkušancev različen vpliv na različne vrste materialov, tudi če so ti po USCS klasifikaciji enako klasificirani. Glina Pl/Q (CL) in kraška glina (CH), pripravljeni po mokrem postopku, izkazujeta višjo optimalno vlago in nižjo maksimalno suho gostoto, kot isti glini, pripravljeni po suhem postopku, medtem ko postopek priprave preizkušancev nima pomembnega vpliva na parametre vgradljivosti referenčne gline (CH). Pri piritnih ogorkih, ki niso plastični in imajo značaj melja do meljastega peska, postopek priprave preizkušancev vpliva le na maksimalno suho gostoto, ki je nižja v primeru suhega postopka priprave. Vpliv postopka priprave preizkušancev se kaže tudi na enoosni tlačni trdnosti zgoščenih preizkušancev in na meji židkosti. Preizkušanci, pripravljeni po mokrem postopku, izkazujejo generalno nekoliko višje tlačne trdnosti od preizkušancev pripravljenih po suhem postopku. Zaradi predhodnega sušenja (suhi postopek) se zniža tudi meja židkosti preiskanih glin.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: Proctorjev preskus, vlažnost, optimalna vlažnost, zgoščanje, suha gostota, maksimalna suha gostota
• Vrsta gradiva: Diplomsko delo/naloga
• Tipologija: 2.11 - Diplomsko delo
• Organizacija: FGG - Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
• Leto izida: 2021
• PID: 20.500.12556/RUL-130584
• COBISS.SI-ID: 77782275
• Datum objave v RUL: 16.09.2021

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: Influence of soil sample preparation on Proctor test results : graduation thesis

Izvleček

In this thesis, we investigated the influence of the test preparation method of the test specimens on the result of the embeddability tests. The tests were carried out in the laboratory, using the Proctor test, on three clay samples (Pl/Q clay (CL), reference clay (CH) and karst clay (CH)) and on a sample of pyritic charcoal. The test specimens were prepared by moist preparation method (natural moisture; w0 - moisten or air dry uniformly to the desired moisture) and dry preparation method (pre-drying the material at T = 105 °C and moistening). The moist preparation method of the test specimens corresponds better to the technological processes used for embedding materials in embankments and backfills, but is more demanding and time-consuming compared to the dry preparation method. The results of the embeddability tests show that different test specimen preparation methods have different effects on different types of materials, even if they are classified in the same way according to the USCS classification. Pl/Q clay (CL) and karst clay (CH) prepared by the moist method show a higher optimum moisture content and a lower maximum dry density than the same clays prepared by the dry method, while the preparation method of the test specimens has no significant effect on the embeddability parameters of the reference clay (CH). In the case of non-plastic pyritic charcoal, which have a character of molasses to silty sand, the preparation method of the test specimens only affects the maximum dry density, which is lower in the case of the dry preparation method. The influence of the preparation method is also reflected in the unconfined compressive strength of the compacted test specimens and in liquidity limit. Moist-prepared test specimens generally exhibit slightly higher compressive strengths than dry-prepared test specimens. The drying method also lowers the liquidity limit of the clays tested.

• Ključne besede: Proctor procedure, water content, optimum water content, compaction, dry density, maximum dry density