izpis_h1_title_alt

Pričevalci 2. svetovne vojne na Slovenskem: podoba pričevalcev in njihovih zgodb v oddajah Pričevalci in Spomini : magistrsko delo
ID Jukić, Andželina (Avtor), ID Verginella, Marta (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (886,01 KB)
MD5: C1DFC458AD45EAF10292EB0154E8F60A

Izvleček
Magistrsko delo se prvenstveno ukvarja z analizo pričevanj slovenskih pričevalcev in pričevalk druge svetovne vojne na slovenskih tleh, njihove pripovedi pa poskuša razumeti tudi s pomočjo osvetlitve vojnega časa. Osrednje gradivo predstavljata televizijski oddaji Pričevalci in Spomini, ki sta na sporedu Prvega programa TV Slovenija od leta 2014 in leta 2016, dosegljivi pa sta tudi v arhivu spletne strani RTV Slovenija. V uvodnem delu naloga obravnava časopisno gradivo, objavljeno v Slovenskem domu in Slovenskem poročevalcu med letoma 1941 in 1945, z njegovo pomočjo pa je predstavljena propaganda tako imenovanega meščanskega ali protirevolucionarnega tabora in osvobodilnega gibanja. Propaganda v obeh časopisih odseva čas napetih odnosov in delitve znotraj slovenskega naroda v času druge svetovne vojne. Konec vojne maja leta 1945 na slovenska tla ni prinesel miru. Po vojni je nova oblast začela s poboji in hitrimi sodnimi postopki pred izrednimi sodišči in sodišči narodne časti obračunavati z okupatorji, kolaboracionisti in nasprotniki novega komunističnega sistema. V kolektivnem spominu novonastale države je osrednje mesto dobilo obujanje spomina na uspehe narodnoosvobodilnega boja med vojno. V četrtem poglavju so predstavljeni pogledi današnjih zgodovinarjev na zgodovinopisje pred in po letu 1991, predvsem na revizijo slovenske polpretekle zgodovine in politične rabe zgodovine. Drugi del naloge se začne s petim poglavjem, ki povzame teorijo ustne zgodovine, predstavi razlike med pisnim in ustnim izročilom ter pomen in vlogo intervjuja v ustni zgodovini. V šestem poglavju je predstavljen pojem »pričevalec« ter vloga pričevanj na Eichmannovem procesu, s katerim so pričevalci dobili politično priznanje ter postali glasniki in glasnice zgodovine. Drugi del poglavja predstavi še slovenske pričevalce in pričevalke druge svetovne vojne, ki jih danes najdemo na različnih medijskih kanalih: radio, televizija, družbena omrežja. V sedmem poglavju sledi podrobna analiza oddaj Pričevalci in Spomini ter njuna medsebojna primerjava. Ob analizi posamezne oddaje sta predstavljeni struktura in vsebina pričevanj, predstavijo se pričevalci in pričevalke ter sporočilna vrednost ene in druge oddaje. Ker imata obe oddaji veliko število epizod, so analizirane epizode iz prvega in zadnjega leta predvajanja oddaj. V primeru oddaje Pričevalci so bile analizirane epizode iz let 2014 in 2020, v primeru oddaje Spomini pa iz let 2016 in 2020. Osmo poglavje se ukvarja s spominom predstavljenih pričevalcev in pričevalk ter z razliko med individualnim in kolektivnim spominom. V zaključku naloge so povzete ugotovitve opravljene analize časopisov Slovenski dom in Slovenski poročevalec ter oddaj Pričevalci in Spomini.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:druga svetovna vojna, zgodovinopisje, pričevalci, spomin, ustna zgodovina
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[A. Jukić]
Leto izida:2021
Št. strani:86 str.
PID:20.500.12556/RUL-130418 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:94(497.4)\"1941/1945\"
COBISS.SI-ID:77963523 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:15.09.2021
Število ogledov:1978
Število prenosov:119
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:The Witnesses to World War 2 on Slovenian ground: The image of witnesses and their stories in the television programmes Pričevalci and Spomini
Izvleček:
This master thesis primarily focuses on the analysis of the testimonies of Slovenian witnesses to World War 2 on Slovenian ground, and tries to gain understanding of their accounts by way of illuminating the specifics of wartime. The core material is gathered from two television programmes, Pričevalci (Witnesses) and Spomini (Memories), as shown on Radio-Television of Slovenia, airing in 2014 and 2016, respectively, and available in the archives of the RTV of Slovenia website. The introduction brings an overview of the newspaper reportings published in Slovenski dom (Slovenian Home) and Slovenski poročevalec (Slovenian reporter) between 1941 and 1945. Through this, the propaganda of the so called bourgeois or antirevolutionary camp and the liberation movement is presented. In both newspapers, the propaganda reflects a time of tense relations and dividing lines within the Slovenian nation at the time of World War 2. The end of the war in May of 1945 failed to bring peace to the Slovenian ground. After war, the new regime dealt with occupying forces, collaborators and opponents of the new communist system by performing killings and carrying out quick legal proceedings before courts of national honour. The collective memory of the newly-formed country centred on reviving the memory of the successes of the liberation movement during war. The fourth chapter presents the views of contemporary historians on the historiography before and after 1991, especially on the revision of recent Slovenian history the political use of history. The second part of the thesis opens with the fifth chapter, which summarises the theory of oral history, outlines the differences between written and oral records and emphasises the significance and role of the interview in oral history. The sixth chapter defines the term ''witness'' and focuses on the role of testimonies at the Eichmann trial, which granted witnessess political recognition and appointed them messengers of history. The second part of the chapter introduces Slovenian witnesses to World War 2, present today on various media channels, such as radio, television and social networks. The seventh chapther brings a close analysis of the programmes Pričevalci and Spomini as well as the comparison between the two. Along with the analysis, the structure and the content of the testimonies are explored, as well as the role of witnesses and the informative value of both programmes. As both programmes contain a large number of episodes, the episodes chosen are from either the first or last year that the programme aired. The analysed episodes of the Pričevalci programme are from 2014 and 2020, while for the Spomini programme, the years are 2016 and 2020. The eighth chapter delves into the memories of the witnesses and ponders on the difference between individual and collective memory. The conclusion of the thesis summarises the findings of the analysis of the Slovenski dom and Slovenski poročevalec newspapers and the Pričevalci and Spomini television programmes.

Ključne besede:World War 2, historiography, witnesses, memory, oral history

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj