izpis_h1_title_alt

Metafizično zlo
ID Sekulič, Tina (Avtor), ID Strahovnik, Vojko (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,10 MB)
MD5: 935864CB4B58BECC766F577C37A201C7

Izvleček
V tej diplomski nalogi bomo skušali prikazati, kako razumeti zlo, ki se dogaja v svetu in kako sploh sprejeti njegov obstoj. Pogledali bomo, kako se je z vprašanjem zla soočala Hannah Arendt. Zlo, o katerem govori, je utelešeno v totalitarnih režimih in ga neposredno ne naslavlja skozi religiozne ali teološke opise greha in zla. Kljub temu se, kot bomo skušali pokazati, mnogokrat približa misli Avrelija Avguština in njegovemu pojmovanju zla kot »privatio boni«. Vprašali se bomo, kako je od opredelitve zla kot radikalnega prešla na banalno zlo, kaj jo je do tega privedlo in koliko je na to vplivalo njeno razumevanje Avguština in njegove metafizične konstrukcije zla v odnosu do dobrega. Zakaj je do sojenja Adolfu Eichmannu govorila o radikalnem zlu, ki je z vsemi svojimi vmesnimi stopnjami pripeljalo do holokavsta, po sojenju pa o banalnem zlu, ki je na prvi pogled popolno nasprotje koncepta radikalnega zla. Skozi branje Hannah Arendt bomo pokazali, da nas večkrat ogrožajo tisti, ki so brezbrižni, šibki, zavedeni v svojih dejanjih, kot tisti z resnično zlobnimi nameni. S poročilom o sojenju je Arendtova izzvala moralne in sodne koncepte, ki so oblikovali sodišča za vojne zločine. Presojati zlo na zastarelih konceptih individualne odgovornosti, osebne integritete in individualnih namenov se ji je zdelo nevarno, predvsem za to, ker se je s tem izognilo temeljnim filozofskim vprašanjem, ki jih je holokavst zastavljal. Nujno je bilo premisliti naše razumevanje tega, kako je moralno zavest posameznika tako lahko vpeti v moralne spremembe v družbi.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:Hannah Arendt, zlo, radikalno zlo, banalno zlo, Eichmann
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Leto izida:2021
PID:20.500.12556/RUL-129992 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:10.09.2021
Število ogledov:638
Število prenosov:76
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Metaphysics of evil
Izvleček:
In this dissertation we will try to show how to understand evil that is happenig in the world and how to accept its existence. We will reexamine how Hannah Arendt thought about evil. The evil she writes about is embodied in totalitarian regimes. She does not adress it directly through religious or theological descriptions of sin and evil. Nevertheless, as we will try to show, her thought often approaches the thought of Aurelius Augustine in his conception of evil as a »privatio boni«. We wanted to undesrtand how she moved from defining evil as radical to defining it as banal: what led to it, and how much did her understanding of Augustine and his metaphysical construction of evil versus good influenced her view of evil. Why, until the trial of Adolf Eichmann, she spoke of radical evil, which with all its intermediate stages led to the Holocaust, and after the trial of banality of evil – which at first glance is the complete opposite of the concept of radical evil. Reading works of Hannah Arendts will show us that we are more often threatened by those who are indifferent, weak, decieved in their actions, than those with truly evil intentions. With the trial report, Arendt challenged the moral and judicial concepts that shaped the war crimes tribunal. Judging evil on conceptualy outdated individual responsibilities, personal integrity, and individual intentions was dangerous, especially because it thereby avoided the fundamental philosophical questions posed by the Holocaust. It was necessary to rethink our undesrstanding of how is moral consciousness of the individual so easily entwined in moral change in society.

Ključne besede:Hannah Arendt, evil, radical evil, banality of evil, Eichmann

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj