Public administration reform over time - did change lead to a more effective integrity management?

Demmke, Christoph (avtor)

The following discussion adds to the discourse regarding the relationship between public administration reform and ethics policies. In this theoretical paper, a narrative is employed that re-reads the old Weberian model as a model of 'institutional integrity', which is slowly replaced by a public management concept that focuses on individual integrity. Whereas the Weberian concept defined institutional integrity as a quality of institutions, more recent management concepts define institutional integrity as a quality of public officers within institutions. This also explains why the current focus of attention is ever more on individuals (as the main cause for unethical conduct) and the bad-person model of integrity. An alternative framing of this paper is about 'institutional ethics' over time. During the last decades, we are moving from an institutional, but mechanical and rigid Weberian model, to an individual, but more fluid New Public Management model. We are moving towards a version of institutional integrity that tries to use new behavioural mechanism to get back to some Weberian virtues, without its structures and technical focus. This novel 'integrity management' movement is really all about filling the gaps left by New Public Management doctrines. However, the reform of integrity management also develops into a specialised, sophisticated and professionalised ethics bureaucracy. Trends are towards ever more broader and stricter integrity requirements. Still, ethics policies are ineffective and shortcomings in implementing integrity policies are neglected.

• Jezik: Angleški jezik
• Ključne besede: integrity management, ethics, bureaucracy, public management reform, behavioural policies
• Vrsta gradiva: Članek v reviji
• Tipologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek
• Organizacija: FU - Fakulteta za upravo
• Status publikacije: Objavljeno
• Različica publikacije: Objavljena publikacija
• Leto izida: 2020
• Št. strani: Str. 7-27
• Številčenje: Vol. 18, no. 2
• PID: 20.500.12556/RUL-128644
• UDK: 35(497.4)
• ISSN pri članku: 2591-2240
• DOI: 10.17573/cepar.2020.2.01
• COBISS.SI-ID: 67489027

Opomba

Povzetek v slov. na koncu publikacije, str. 199.

• Datum objave v RUL: 22.07.2021

Gradivo je del revije

• Naslov: Central European public administration review
• Založnik: Fakulteta za upravo
• ISSN: 2591-2240
• COBISS.SI-ID: 293849600

Licence

• Licenca: CC BY 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna
• Povezava: http://creativecommons.org/licenses/by/4.0/deed.sl
• Opis: To je standardna licenca Creative Commons, ki daje uporabnikom največ možnosti za nadaljnjo uporabo dela, pri čemer morajo navesti avtorja.
• Začetek licenciranja: 05.10.2020

Sekundarni jezik

• Jezik: Slovenski jezik
• Naslov: Reforma javne uprave skozi čas - so spremembe prispevale k učinkovitejšemu upravljanju integritete?

Izvleček

Naslednja razprava dopolnjuje diskurz o razmerju med reformo javne uprave in smernicami etičnega ravnanja. Pričujoči teoretični prispevek obravnava znani Webrov model kot model "institucionalne integritete", ki ga postopoma nadomešča koncept javnega menedžmenta s poudarkom na individualni integriteti. Medtem ko je Webrov koncept institucionalno integriteto štel za lastnost institucij, novejši menedžerski koncepti institucionalno integriteto opredeljujejo kot lastnost v institucijah zaposlenih javnih uslužbencev. To tudi pojasnjuje, zakaj je trenutna pozornost vse bolj usmerjena na posameznike (kot glavni vzrok neetičnega vedenja) ter na t. i. model integritete slabe osebe. Poleg tega članek preučuje razvoj "institucionalne etike" skozi čas. V zadnjih desetletjih prehajamo od institucionalnega, a mehaničnega in togega Webrovega modela k individualnemu in bolj tekočemu modelu novega javnega menedžmenta. Prehajamo namreč k različici institucionalne integritete, ki se skuša z novimi vedenjskimi mehanizmi vrniti k nekaterim Webrovim vrlinam, a brez njegovih struktur in tehničnih poudarkov. Ta novi trend "upravljanja integritete" je v resnici namenjen zapolnitvi vrzeli, ki jih za seboj puščajo doktrine novega javnega menedžmenta. Vendar pa se reforma upravljanja integritete razvija tudi v specializirano, dodelano in strokovno etično birokracijo. Trenutne težnje stremijo k vse večjim, širšim in strožjim zahtevam glede integritete. Kljub temu se etične smernice kažejo kot neučinkovite, obenem pa se zanemarjajo pomanjkljivosti pri izvajanju smernic integritete.

• Ključne besede: upravljanje integritete, etika, birokracija, reforma javnega menedžmenta, vedenjske smernice