Namen članka je ugotoviti, kako sta češka in slovaška vlada zaščitili svoje države, ter presoditi, zakaj sta v prvem in drugem valu pandemije covida-19 dosegli različne rezultate. Tovrstna presoja temelji na konceptu sodelovalnega upravljanja, uporabljena pa je bila kvalitativna raziskovalna metoda. Na podlagi obsežnih študij primera in analize avtorji ugotavljajo, da so v državah z omejeno kakovostjo sodelovalnega upravljanja in brez izkušenj s podobnimi pandemijami kratkoročna "ultra-mobilizacija" in pozitivni rezultati sicer mogoči, vendar na daljši rok niso izključeni neuspehi. V drugem valu pandemije je namreč oslabljeno upravljanje privedlo do množičnih neuspehov. Posledično so rezultati vladnih odzivov na razširjenost covida-19 precej omejeni.
|