izpis_h1_title_alt

Osmišljanje življenja v starosti : magistrsko delo
ID Kosi, Dora (Avtor), ID Šugman Bohinc, Lea (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,54 MB)
MD5: 7F044C524BD00B3734D05974A293541C

Izvleček
V magistrskem delu sem raziskovala, kakšna je osmišljenost življenja v starosti. Naloga je nadaljevanje in razširitev mojega diplomskega dela z naslovom Doživljanje starosti in iskanje smisla življenja starostnika. Predstavila sem stopnje starosti, demografijo staranja v Evropi in v Sloveniji ter kako medgeneracijsko povezovanje in zdrav način življenja vplivata na dobro preživeto starost. Posebno pozornost sem namenila osmišljanju življenja. Raziskala sem področje osmišljanja in smiselnosti življenja starih ljudi, živečih v institucionalnem okolju (Domu upokojencev Ptuj) in tistih, ki bivajo v domačem okolju. Zanimala me je primerjava načina osmišljanja in doživljanja smiselnosti življenja med omenjenima skupinama ljudi. Primerjavo sem izvedla med stanovalci Doma upokojencev Ptuj, ki so v raziskavi sodelovali že leta 2019, in primerjala rezultate istih oseb z rezultati pričujoče raziskave iz leta 2021. Kot merska instrumenta sem uporabila intervju in PIL-test. Raziskava je kvantitativna in kvalitativna. Končna ugotovitev raziskave je, da so starostniki, živeči v domu upokojencev v letu 2019 in v letu 2021, spremenili doživljanje in pomen smiselnosti svojega življenja. Primerjava med starostniki, ki živijo v domačem okolju, in tistimi, ki živijo v institucionalnem okolju, kaže na višjo prisotnost bivanjskega vakuuma. Tisti, ki živijo doma, imajo jasnejše in bolj zadovoljujoče cilje v življenju. Večini starostnikom, ki živijo doma, smiselnost življenja predstavljata družina in ohranjanje stikov. Menijo, da so s svojim življenjem zadovoljni. Velik pomen pripisujejo medgeneracijskemu povezovanju, večinoma z družinskimi člani. Skrb za telesno in duševno zdravje jim je pomembna in koristna, saj jim zdravje omogoča samostojnost. Glede na rezultate raziskave ugotavljam, da ljudje v domačem okolju živijo kakovostnejše in samostojnejše življenje. Predlagam, da naj stari ljudje živijo v domačem okolju čim dlje, saj s tem ohranjajo samostojnost in neodvisnost, kar krepi njihovo fizično in duševno zdravje. K temu pripomore okolje, ki ga poznajo in v katerem so zadovoljni. Posledično se bo ohranjala medgeneracijska povezanost tako med družinskimi člani kot z ljudmi iz okolice.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:starost, starostniki, osmišljanje življenja, zdrava starost, medgeneracijsko povezovanje, diskriminacija starih ljudi.
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FSD - Fakulteta za socialno delo
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[D. Kosi]
Leto izida:2021
Št. strani:1 spletni vir (1 datoteka PDF (64 str., [37] str. pril.))
PID:20.500.12556/RUL-127467 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:159.922.63
COBISS.SI-ID:73001475 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:09.06.2021
Število ogledov:1484
Število prenosov:128
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Meaning - Making of Life in Old Age
Izvleček:
In my master's thesis, I researched the meaning of life in old age. The task is to continue and expand my thesis entitled Experiencing age and finding the meaning of life of an elderly person. I presented the age levels, the demography of aging in Europe and Slovenia, and how intergenerational connections and a healthy lifestyle affect a well-lived age. I paid special attention to making life meaningful. I researched the field of making sense of and meaningful life of old people living in an institutional environment (Old People’s Home - Dom upokojencev Ptuj) and those living in a home environment. I was interested in comparing the way of thinking and experiencing the meaning of life between the mentioned groups of people. I made a comparison between the residents of the Ptuj Old Peoople’s Home, who participated in the survey in 2019, and compared the results of the same persons with the results of the present survey from 2021. I used an interview and a PIL test as a measuring instrument. The research is quantitative and qualitative. The final finding of the research is that the elderly people living in old people’s home in 2019 and 2021 have changed the experience and meaning of their lives. A comparison between the elderly people living at home and those living in the institutional environment indicates a higher presence of a living vacuum. Those who live at home have clearer and more satisfying goals in life. For most old people who live at home, the meaning of life is represented by family and maintaining contact. They feel satisfied with their lives. They attach great importance to intergenerational connections, mostly with family members. Caring for physical and mental health is important and beneficial to them, as health allows them to stay independent. Based on the results of the research, I find that people live a better and more independent life in their home environment. I suggest that older people live in their home for as long as possible, as this preserves their autonomy and independence, which strengthens their physical and mental health. The environment they know and are happy with contributes to this. As a result, intergenerational connections will be maintained both between family members and people from the surrounding area.

Ključne besede:age, the elderly, meaning in life, healthy old age, intergenerational connections, discrimination against the elderly.

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj