V študiji smo za proizvodnjo biometana kot kosubstrat uporabili surovi glicerol iz industrije proizvodnje biodizla. Da bi raziskali vpliv surovega glicerola in vsebnosti osnovnih elementov v sledovih (TE) na učinkovitost proizvodnje biometana, smo izvedli šaržni poskus z uporabo Automatic Methane Potential Test System (AMPTS II). Enkratno doziranje surovega glicerola je pomembno prispevalo le k skupni koncentraciji K (14,4 %), Si (17,3 %) in P (11,6 %), medtem ko so bili prispevki drugih elementov v sledeh v območju koncentracij drugih substratov. Z dodajanjem surovega glicerola se je povečala proizvodnja biometana, a ko je njegova uporaba presegla 1 % celotne prostornine, smo zaznali dolgotrajno lag-fazo in končno prenehanje proizvodnje biometana. Negativni učinki anorganskih soli, prisotnih v surovem glicerolu, so se odražali v postopnem zmanjševanju koncentracije glicerola in metanola, ki so se razgradili v procesu anaerobne presnove, to pa predstavlja resne težave pri vsakdanji rutinski uporabi surovega glicerola. Izvedena je bila analiza nelinearne regresije najmanjših kvadratov z uporabo modelov Gompertz, Logistic, Transfer in Richards za kumulativno proizvodnjo metana. Najprimernejši model je bil Richards, ki se je najbolj prilegal eksperimentalno izmerjenim krivuljam kompleksnih substratov. Frakcije glicerola, ki ostanejo po proizvodnji biodizla, je treba predhodno preizkusiti zaradi negativnih učinkov, ki jih lahko povzročajo TE, anorganske soli in lag-faze, preden se lahko uporabijo kot kosubstrati za pridobivanje bioplina.
|