Cilji. Cilj raziskave je bil ugotoviti učinke uporabe plavalnih očal in dihalke med začetnim učenjem plavanja na prilagojenost na vodo in na znanje ter sposobnosti plavanja neplavalcev z izraženim strahom pred vodo ali brez njega. Učinke poskusnega učenja smo primerjali z učinki učenja plavanja, pri katerem plavalnih očal in dihalke nismo uporabljali.
Metode dela. V raziskavi je sodelovalo 80 otrok (40 deklic in 40 dečkov), starih od 10 do 11 let. Bili so neplavalci, ki se pred raziskavo še nikoli niso udeležili plavalnega tečaja. S pomočjo vprašalnika smo preiskovance razdelili v dve glavni skupini: na tiste z izraženim strahom pred vodo in na tiste brez njega. Vsako od teh dveh skupini smo razdelili še na dve podskupini: na tiste, ki so se učili plavati s plavalni očali in dihalko ter na tiste, ki pri učenju teh dveh pripomočkov niso uporabljali. Raziskovalni program je torej potekal v štirih skupinah preiskovancev:
•skupina F-GS (preiskovanci z izraženim strahom pred vodo, ki so se učili plavati s plavalni očali in dihalko),
•skupina F-NGS (preiskovanci z izraženim strahom pred vodo, ki pri učenju plavanja niso uporabljali plavalnih očal in dihalke),
•skupina NF-GS (preiskovanci brez izraženega strahu pred vodo, ki so se učili plavati s plavalni očali in dihalko) in
•skupina NF-NGS (preiskovanci brez izraženega strahu pred vodo, ki pri učenju plavanja niso uporabljali plavalnih očal in dihalke).
Vse štiri skupine so se učile in vadile pet-krat na teden, štiri tedne. Ena vadbena enota je trajala 45 minut. Program učenja plavanja je bil za vse preizkušance podoben. Pri skupinah F-NGS in NF-NGS je program sledil običajnemu začetnemu programu učenja plavanja, torej: prilagajanje na upor vode (vstop v vodo), prilagajanje na potapljanje glave, prilagajanje na gledanje pod gladino, prilagajanje na izdihovanje v vodo, prilagajanje na plovnost, prilagajanje na drsenje, učenje udarcev, učenje zaveslajev, učenje gibanja glave in dihanja v koordinaciji z zaveslaji in učenje koordinacije celotne plavalne tehnike. Z uporabo plavalnih očal in dihalke smo pri skupinah F-GS in NF-GS ta vrstni red nekoliko spremenili. Po prvih dveh stopnjah (prilagajanje na upor vode (vstop v vodo) in na potapljanje glave), smo izpustili prilagajanje na gledanje pod gladino in na izdihovanje v vodo ter nadaljevali s prilagajanjem na plovnost in na drsenje ter učenjem plavalnih tehnik. Nato smo pripomočka postopoma odstranili, tako da smo preiskovance prilagodili še na gledanje pod gladino in na izdihovanje v vodo. Končni cilj programov je bil pri vseh štirih skupinah enak in sicer samostojno plavanje brez uporabe plavalnih očal in dihalke. Pred poukom plavanja in po njem, smo s pomočjo 11 testov ocenili prilagojenost preiskovancev na vodo in njihovo znanje ter sposobnosti plavanja.
Rezultati. Velika večina preiskovancev (izjema je le skupina NF-NGS pri testih vstopa v vodo, gledanja pod gladino in plavanja v prsnem položaju) je z učenjem plavanja napredovala v prilagojenosti na vodo ter v znanju in sposobnostih plavanja (p < 0.05 in p < 0.01). Primerjava učinkov pouka med skupinama z izraženim strahom pred vodo je pokazala, da je bil učni napredek pri testih vstopa v vodo, drsenja v hrbtnem in plavanja v prsnem položaju večji, pri testu pihanja mehurčkov pa manjši pri skupini F-GS, kakor pri skupini F-NGS (p < 0.05). Podobno je pokazala tudi primerjava učinkov pouka med skupinama brez izraženega strahu pred vodo. Skupina NF-GS je v testu plavanja v prsnem položaju napredovala bolj, v testu pihanja mehurčkov pa manj v primerjavi s skupino NF-NGS (p < 0.05).
Zaključki. Rezultati raziskave so razgrnili pozitivne in negativne učinke uporabe plavalnih očal in dihalke pri začetnem učenju plavanja. Pozitivni učinki so se pokazali predvsem pri neplavalcih z izraženim strahom pred vodo. Pri tej skupini je uporaba plavalnih očal in dihalke pomembno pripomogla k večjemu učnemu napredku v zmožnostih vstopa v vodo, drsenja v hrbtnem položaju in plavanja v prsnem položaju. Pri neplavalcih brez izraženega strahu pred vodo, uporaba teh dveh pripomočkov ni imela pomembnih učnih učinkov. Negativni učinki uporabe plavalnih očal in dihalke pri začetnem učenju plavanja, so se pokazali pri osvajanju zmožnosti izdihavanja v vodo. Učni napredek je bil namreč pri testu pihanja mehurčkov, ob uporabi teh dveh pripomočkov, statistično pomembno manjši.
|