Razlike v učinkovitosti zaščitnih plaščev v intervencijski radiologiji : magistrsko delo

Halilovič, Almir (avtor), Kuhelj, Dimitrij (mentor), Žontar, Dejan (recenzent)

Uvod: Razvoj intervencijske radiologije je omogočil izvedbo številnih minimalno invazivnih diagnostičnih in terapevtskih postopkov. Zaradi nenehnega razvoja tehnologije in kateterskih materialov, se veča tudi število indikacij za tovrstne posege. Pri daljših in kompleksnejših posegih je lahko posledično prisotna tudi relativno visoka doza, zato je potrebno ustrezno ščitenje tako pacientov kot tudi zdravstvenega osebja. Namen: Namen raziskave je bil ugotoviti razlike v učinkovitosti zaščite različnih plaščev v kliničnem okolju ter na podlagi dobljenih rezultatov izbrati plašče, ki omogočajo ustrezno zaščito ob čim manjši teži. Metode dela: Izvedli smo eksperimentalno raziskavo na šestih različnih plaščih. Vsi plašči so bili dvodelni. Meritve smo izvedli na dva načina. V prvem načinu smo testirali plašče v primarnem snopu sevanja na rentgenskem aparatu Siemens MULTIX TOP v energijskih območjih 50, 70, 90 in 121 kV. V drugem načinu pa smo testirali plašče v sekundarnem snopu sevanja v energijskih območjih 80, 100 in 120 kV na diaskopskem aparatu Philips Allura Xper FD 20. Meritve smo opravili s pomočjo dveh polprevodniških detektorjev Piranha RTI. Pri meritvah v sekundarnem snopu smo uporabili tudi fantom pleksi stekla 24 cm × 20 cm, ki je simuliral pacienta. Dobljene podatke smo nato ustrezno statistično analizirali. Rezultati: Rezultati meritev hrbtne strani plaščev v primarnem snopu so pokazali razlike med vsemi plašči. Plašč 1 je imel najboljšo zaščitno vrednost, plašč 2 pa najslabšo. Pri testiranju sprednje strani v primarnem snopu, se je med plašči enake debeline zaščitne debeline (0,5 mm) ponovno najslabše izkazal plašč 2, medtem ko sta se pri energijskem območju, ki ustreza anodni napetosti 50 kV, najbolje izkazala plašča 1 in 6. V vseh ostalih energijskih območjih je bil najboljši plašč 6. Tudi pri meritvah v sekundarnem snopu ugotovimo, da ima plašč 6 najboljše zaščitne lastnosti, medtem ko ima plašč 2 najslabše. S pomočjo korelacije smo pri vseh plaščih ugotovili negativno korelacijo, kar pomeni, da ima nižja težja plaščev posledično tudi slabšo zaščitno učinkovitost. Razprava in zaključek: Na podlagi dobljenih rezultatov lahko zaključimo, da obstajajo statistično značilne razlike med zaščitnimi plašči. Zaščitni plašči, ki vsebujejo svinec, niso statistično značilno boljši od tistih, ki ga ne vsebujejo. Prav tako obstaja povezava med težo zaščitnega plašča in njegovo zaščitno učinkovitostjo. S tovrstnim načinom testiranja zaščitnih plaščev se lahko v prihodnosti odločamo za ustrezne nakupe le teh.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: magistrska dela, radiološka tehnologija, intervencijska radiologija, zaščitni plašči v intervencijski radiologiji, svinčeni plašči, nesvinčeni plašči, osebna varovalna oprema, zaščita v intervencijski radiologiji
• Vrsta gradiva: Magistrsko delo/naloga
• Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
• Organizacija: ZF - Zdravstvena fakulteta
• Kraj izida: Ljubljana
• Založnik: [A: Halilovič]
• Leto izida: 2021
• Št. strani: 56 str.
• PID: 20.500.12556/RUL-125628
• UDK: 616-07
• COBISS.SI-ID: 58135299
• Datum objave v RUL: 28.03.2021

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: The differences in effectiveness of protective aprons in interventional radiology : master thesis

Izvleček

Introduction: The development of interventional radiology has made it possible to perform many minimally invasive diagnostic and therapeutic procedures. Due to the constant development of technology and catheter materials, the number of indications for such procedures is also increasing. As a result of longer and more complex procedures, a relatively high dose may be present, so adequate protection of both patients and medical staff is required. Purpose: The purpose of the study was to identify differences in the effectiveness of protection of different aprons in clinical environment and on the basis of the obtained results to select aprons that provide adequate protection at the lowest possible weight. Methods: We conducted an experimental study on six different two-piece aprons. Measurements were performed in two ways. In the first method, we tested the aprons in the primary beam on a Siemens MULTIX TOP X-ray machine in energy ranges of 50, 70, 90 and 121 kV. In the second method, we tested the aprons in the scattered beam on a Philips Allura Xper FD 20 diascope machine in energy ranges of 80, 100 and 120 kV. Measurements were performed using two Piranha RTI semiconductor detectors. For measurements in the scattered beam, we used a 24 cm × 20 cm plexiglass phantom that simulated the patient. The obtained data were then statistically analyzed. Results: The results of measurements of the back of the aprons in the primary beam showed differences between all aprons. Apron 1 had the best protective value and apron 2 the worst. When testing the front in primary beam, among the aprons of the same thickness of the protective thickness (0.5 mm), the apron 2 was again the worst, while in the energy range corresponding to tube voltage of 50 kV, the best were the aprons 1 and 6. In all other energy ranges, apron 6 was the best. Also in the measurements in the scattered beam we find that the apron 6 has the best protective properties, while the apron 2 has the worst. We found a negative correlation in all aprons, showing that less heavy aprons also have poorer protective performance. Discussion and conclusion: Our measurements confirmed that there are statistically significant differences between protective aprons. Protective aprons that contain lead are not always statistically significantly better than those that do not contain it. There is a relationship between the weight of the protective apron and its protective effectiveness. With this type of testing of protective aprons, we can make appropriate purchases of these in the future.

• Ključne besede: master's theses, radiologic technology, interventional radiology, protective aprons in interventional radiology, lead aprons, non-lead aprons, personal protective equipment, protection in interventional radiology