izpis_h1_title_alt

Francija in slovenska književnost : diplomsko delo
ID Ferlež, Urh (Avtor), ID Marinčič, Katarina (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Hladnik, Miran (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (2,38 MB)
MD5: 87C884432CD470A522B0FD5171446A16

Izvleček
Diplomsko delo obravnava povezave med Francijo in slovensko književnostjo. Stiki med slovenskim in francoskim narodom so se intenzivneje vzpostavili z ustanovitvijo Ilirskih provinc. Ob koncu 19. stoletja je nekaj slovenskih intelektualcev študiralo v Parizu, njihovo število pa je v 20. stoletju še naraslo. Takrat so Slovenci spoznavali Pariz tudi ob književnosti, saj so pisatelji vanj postavili dogajanje mnogo pripovedi. Uveljavila se je predstava o umetniškem, svetovljanskem in razvratnem Parizu. V nalogi je seznam slovenske proze, ki je izšla med 1850 in 1950, razdeljena je na leposlovje, eseje in razmišljanja o Parizu ter na potopise. Iz vsake skupine je podrobneje analizirano eno literarno delo, njegov zgodovinski kontekst in razlog piščevega bivanja v mestu. Prežihov Voranc je deloval kot agent in je v treh razmišljanjih v Borbi na tujih tleh podal svoj pogled na Francijo, Anton Novačan je mesto obiskal kot študent in vanj umestil dve svoji črtici iz zbirke Samosilnik, Anton Mahnič pa se je po pariških bulvarjih sprehodil kot turist in o tem napisal potopis. Slovenske dežele so bile od druge polovice 19. stoletja deležne precej intenzivnega izseljevanja. Delež slovenskih izseljencev je pristal v Franciji, največ v Loreni, kjer so v okviru društev ohranjali svoje kulturno življenje. Med izseljenci so bili tudi pisatelji, izstopa pa vsestranski umetnik Jean Vodaine (1921⠒2006), saj je v lorenski vasi ustanovil mednarodno literarno revijo Dire, ki je slovela po razkošni tipografski opremi. Vodaine je bil tudi slikar in pesnik, pomemben je tudi kot prevajalec slovenske poezije. Skupaj s slikarjem Venom Pilonom sta zaslužna za kratko antologijo prevodov slovenske poezije, žal pa jima ni uspelo uresničiti ideje o veliki antologiji. Vodainov pesniški opus predstavlja več kot deset pesniških zbirk, ki so slogovno precej raznolike, blizu pa mu je bilo opevanje Lorene.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:Ključne besede: slovensko-francoski literarni stiki, Pariz, slovenski izseljenci v Franciji, izseljenska književnost, prevajanje slovenske poezije
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:U. Ferlež
Leto izida:2020
Št. strani:76 f.
PID:20.500.12556/RUL-125236 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:821.163.6.09
COBISS.SI-ID:60765955 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:09.03.2021
Število ogledov:1150
Število prenosov:118
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Nemški jezik
Naslov:France and slovene litterature
Izvleček:
This thesis discusses the links between France and Slovene literature. Relations between the Slovene and French nations were more firmly established with the foundation of the Illyrian Provinces. Some Slovene intellectuals studied in Paris at the end of the 19th century, and their number increased in the 20th century. At the time, Slovenes were getting to know Paris through literature, as writers set the events of many narratives there. Thus, the perception of Paris as an artistic, cosmopolitan and dissolute city was established. The thesis contains a list of Slovene prose published between the years 1850 and 1950, which is divided into literary fiction, essays and reflections on Paris, and travelogues. One literary work per category is more thoroughly analysed, along with its historical context and the writer's reasons for living in the city. Prežihov Voranc worked as an agent and provided his take on France in three reflections in his work Borba na tujih tleh. Anton Novačan visited the city as a student and set two of his short stories from the collection Samosilnik there. Anton Mahnič strolled along the Parisian boulevards as a tourist and wrote a travelogue about it. From the second half of the 19th century, Slovene lands have experienced quite intense emigration. Some of the Slovene emigrants ended up in France, most of them in Lorraine, where they preserved their cultural life through societies. Writers were also among the emigrants, most significantly the multifaceted artist Jean Vodaine (1921–2006). In a Lorrainian village, he founded the international literary magazine Dire, which was famous for its luxurious typographical design. Vodaine was also a painter and a poet, as well as a prominent translator of Slovene poetry. Along with the painter Veno Pilon, he compiled a short anthology of translated Slovene poetry, but they unfortunately have not managed to realize their idea of a comprehensive anthology. Vodaine's poetic oeuvre consists of more than ten poetry collections that are stylistically fairly diverse, and he would often sing Lorraine’s praises.

Ključne besede:Keywords: Slovene-French literary contact, Paris, Slovene emigrants in France, emigrant literature, translation of Slovene poetry

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj