izpis_h1_title_alt

Značilnosti kaznivega dejanja umora pri storilcih z duševnimi motnjami. : magistrsko delo
ID Štiberc, Urban (Avtor), ID Masten, Robert (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Mihelj Plesničar, Mojca (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (840,24 KB)
MD5: 9BED3C0899E8994C13216E470F3F2B6C

Izvleček
Odnos med duševnimi motnjami in kriminaliteto predstavlja področje, ki je bilo v strokovni literaturi doslej pogosto obravnavano. Tuje študije ob tem navajajo številne dejavnike tveganja, ki prispevajo k razvoju antisocialnega in odklonskega vedenja, med katere spadajo tudi duševne motnje. V večini obstoječih raziskav je bila prisotnost duševne motnje pri posamezniku povezana z večjim tveganjem za izvršitev kaznivega dejanja umora, ki je opredeljen kot kaznivo dejanje zoper življenje in telo posameznika. V magistrski raziskavi sem analiziral značilnosti kaznivega dejanja umora pri storilcih z duševnimi motnjami v Sloveniji. Poleg tega sem preučeval, ali se storilci glede na prisotnost duševne motnje razlikujejo v osebnih, situacijskih in kliničnih dejavnikih. V študijo je bilo vključenih 461 oseb, ki so izvršile kaznivo dejanje umora med leti 1991 in 2015. Storilci kaznivega dejanja umora z diagnozo duševne motnje so bili višje izobraženi, prihajali so iz ekonomsko in socialno ugodnejšega okolja, bili večkrat samski in pogosteje brez otrok. Za predhodno kaznivo dejanje so bili obsojeni v manjšem deležu in bili v času umora redkeje pod vplivom alkohola. Največkrat so z nožem ali drugim ostrim predmetom umorili prijatelja ali znanca, najpogostejši motiv umora pa so predstavljali predhodni spori. Največji delež storilcev glede na diagnozo duševne motnje so predstavljali posamezniki z motnjo osebnosti. Ti so bili v povprečju najmlajši, prihajali so iz socialno in ekonomsko najbolj neugodnega okolja in bili največkrat obsojeni za preteklo kaznivo dejanje. Ugotovitve raziskave lahko prispevajo k pripravi preventivnih programov za prepoznavanje posameznikov z visoko stopnjo tveganja in so v pomoč strokovnjakom, ki se ukvarjajo s področjem kazenskega pregona, hkrati pa predstavljajo tudi osnovo za nadaljnje raziskovanje na tem področju.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:umor, storilci, duševne motnje, diagnoza, antisocialno vedenje
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
PF - Pravna fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[U. Štiberc]
Leto izida:2020
Št. strani:55 str.
PID:20.500.12556/RUL-124976 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:159.97:343.61-051(043.2)
COBISS.SI-ID:71097347 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:26.02.2021
Število ogledov:1425
Število prenosov:132
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Homicide characteristics in perpetrators with mental disorders.
Izvleček:
The relationship between mental disorders and crime represents a thoroughly studied area of academic research. Existing studies indicate that multiple risk factors contribute to the development of antisocial and deviant behavior, including mental disorders. Furthermore, the diagnosis of a mental disorder was associated with a higher risk of homicide, which is defined as a crime against life and body of an individual. The aim of my research was to analyze the characteristics of homicidal acts, commited by perpetrators with mental disorders in Slovenia. In addition, I examined whether perpetrators differ in personal, situational and clinical factors, depending on the presence of mental disorder. The study included 461 subjects, who commited homicide between 1991 and 2015. Mentally disordered homicide offenders attained a higher level of education and came from a better social and economic background, but they were also more often single and childless. They were less frequently convicted of a previous crime and rarely intoxicated during the crime. Most often, a knife or other sharp object was used to kill a friend or acquaintance and previous conflicts were the most common motive. Offenders diagnosed with personality disorders represented the largest group. They were also the youngest, they came from socially and economically most disadvantaged background and were most often convicted of a previous crime. Findings of my master's thesis can contribute to the development of prevention programs for identifying high-risk individuals and to assist law enforcement professionals, as well as providing a basis for further research in this area.

Ključne besede:homicide, perpetrators, mental disorders, diagnosis, antisocial behavior

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj