izpis_h1_title_alt

Sovražna retorika v Sloveniji – neprestana potreba po sovražniku : magistrsko delo
ID Kovačević, Emir (Avtor), ID Velikonja, Mitja (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,31 MB)
MD5: 60B916EDFF4B6F446B77340A84486333

Izvleček
Slovenska družba se že od nekdaj srečuje in bori s pojavom sovražne retorike. Je neprestano prisotna, se pa razlikuje v izbiri tarčne skupine in intenzivnosti. Praviloma se pojavlja v času večjih družbenih nestabilnosti in s pomočjo nacionalistične politike ter populizma poveličuje dominantno družbeno skupino na račun ne poznavanja ter ne razumevanja ostalih prisotnih kultur in etničnih skupin. Kot taka ima različne stopnje intenzivnosti, ki sežejo od neslanih šal na račun kulturnih praks preostalih družbenih skupin do javnega pozivanja k iztrebljanju le-teh. Krepi se s pomočjo političnih in nacionalističnih mitologij ter medijske konstrukcije realnosti, katera sledi potrebam vodilnih političnih kadrov v državi. Za sovražno retoriko je značilno popolno razvrednotenje kulturnih diverzitet oziroma heterogenosti osovraženih skupin in njihovo redukcijo na nadpomenko, ki je širši javnosti najlažje dostopna. Druga značilnost sovražne retorike je elegantno prenašanje sovraštva z ene skupine na drugo, običajno pa je žrtve tako imenovani prvi drugi, torej nekdo, ki je v danem trenutku, iz različnih razlogov, medijsko najbolj izpostavljen. Analizo sovražne retorike sem kronološko razporedil od časa pred razpadom SFRJ, prvih let demokratizacije in tranzicije, vstopa Slovenije v Evropsko uniji do aktualnih primerov povezanih z begunsko krizo. Obenem pa sem jo razdelil na tri, v slovenski družbi, najbolj deprivilegirane skupine. Cilj naloge je kritična opredelitev do neprestane potrebe po sovražniku in analiza prenosa sovražne retorike z ene družbene skupine na drugo.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:Sovražna retorika, prvi drugi, mitologije, dominantna družbena skupina, nacionalizem
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FDV - Fakulteta za družbene vede
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[E. Kovačević]
Leto izida:2021
Št. strani:101 str.
PID:20.500.12556/RUL-124750 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:323.1:316.647.8(497.4)(043.2)
COBISS.SI-ID:52605187 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:14.02.2021
Število ogledov:714
Število prenosov:87
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Hate speech in Slovenia – constant demand for an enemy
Izvleček:
Slovene society has been strugeling with the phenomenom of hate speech for ages. Although it is a constant part of our society it varies in its intensity and the group on which it is focused on. Normally it appears in times of social instabilities and with means of nationalistic politics and populism it glorifies the dominant social group at the expense of unknowing and the lack of understanding of other cultures and ethnic groups. As such it has different levels of intensity which ranges from unappropriet humour to calls for extermination. Hate speech feads itself with the help of political and nationalistical mythologies as well as with the media construction of reality which follows the needs of the leading political body. Hate rhetoric is characterized by the complete devaluation of cultural diversity or the heterogeneity of hated groups and their reduction to the nickname that is most easily accessible to the general public. Another feature of hate rhetoric is the elegant transfer of hatred from one group to another, and usually the victims are the so-called first second, that is, someone who is for various reasons most exposed to the media at a given moment. I have arranged the analysis of hate rhetoric chronologically from the time before the disintegration of the SFRY, the first years of democratization and transition, Slovenia's accession to the European Union to current cases related to the refugee crisis. At the same time, I divided it into three in Slovene society most deprived groups. The aim of the work is to critically define the constant need for the enemy and to analyze the transfer of hostile rhetoric from one social group to another.

Ključne besede:hostile rhetoric, first second, mythologies, dominant social group, nationalism

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj