izpis_h1_title_alt

Odziv ploda na telesno vadbo v nosečnosti : diplomsko delo
ID Jeralič, Kristina (Avtor), ID Mivšek, Ana Polona (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Petročnik, Petra (Komentor), ID Mekiš, Nejc (Recenzent)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,04 MB)
MD5: 670A193207333B0E34E658860C2A8727

Izvleček
Uvod: Telesna dejavnost v nosečnosti blagodejno vpliva na zdravje nosečnice in izboljšuje njeno fizično ter psihično pripravljenost na porod. Kljub pozitivnim učinkom vadbe v nosečnosti se zanjo odloči le majhen delež nosečnic. Dejavnik, ki morda vpliva na nizek delež telesno aktivnih nosečnic in obenem povečuje dvom v varnost telesne vadbe v nosečnosti, je morebitno tveganje za plod. Namen: Z raziskavo želimo ugotoviti, kakšen je odziv ploda na telesno vadbo. Ugotoviti želimo, ali se srčni utrip, saturacija, krvni tlak in telesna temperatura nosečnice povišajo ali znižajo do še varne meje ter kako to vpliva na srčni utrip in število gibov ploda, v odvisnosti od vrste vadbe in telesne aktivnosti nosečnic pred nosečnostjo. Metode dela: V prvem delu smo pregledali slovensko in tujo strokovno in znanstveno literaturo. V drugem delu smo izvedli eksperimentalni del, kjer smo pri sodelujočih nosečnicah izvajali meritve srčnega utripa, saturacije, krvnega tlaka in telesne temperature, plodovega srčnega utripa in plodovih gibov pred vadbo in po končani vadbi. Meritve smo izvajali na vadbah dveh različnih narav in intenzitet. Pred pričetkom raziskave smo pridobili dovoljenje Komisije Republike Slovenije za medicinsko etiko in prav tako pridobili soglasje vsake sodelujoče nosečnice. Rezultati: Vzorec je zajemal 31 nosečnic z gestacijsko starostjo 20–37 tednov. Med primerjavo izmerjenih vrednosti pred in po telesni vadbi smo zaznali statistično značilne razlike v telesni temperaturi (p = 0,005) in sistoličnem krvnem tlaku (p = 0,007) po končani telesni vadbi. Pri primerjavi rezultatov med dvema različnima vadbama nismo zaznali nobenih statistično pomembnih razlik. Pri primerjavi rezultatov nosečnic glede na telesno aktivnost pred nosečnostjo smo zaznali razliko v saturaciji pred telesno vadbo (p = 0,041). Razprava in zaključek: Iz ugotovitev naše raziskave lahko razberemo, da vadba v nosečnosti, ki se izvaja po najnovejših smernicah in priporočilih ter jo vodijo licencirani vaditelji, nima bistvenega vpliva na vitalne funkcije nosečnice in ploda. Iz tega lahko sklepamo, da slednja ne predstavlja tveganja za nosečnico ali plod. Vadba v nosečnosti pozitivno vpliva na zdravje in počutje posameznice in njenega otroka, zato je v nosečnosti promocija telesne vadbe bistvenega pomena.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:diplomska dela, babištvo, nosečnost, priporočila, telesna vadba, vpliv na plod
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:ZF - Zdravstvena fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[K. Jeralič]
Leto izida:2021
Št. strani:31 str., [5] str. pril.
PID:20.500.12556/RUL-124679 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:618.2/.7
COBISS.SI-ID:51434755 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:07.02.2021
Število ogledov:1857
Število prenosov:261
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Fetal response on prenatal exercise : diploma work
Izvleček:
Introduction: Physical activity in pregnancy has a beneficial effect on pregnant woman’s health and improves her physical and mental preparedness for childbirth. Despite the positive effects of exercise in pregnancy, very low percentage of pregnant women decide to exercise. A factor that may have an influence on the low percentage of physically active pregnant women and increases doubt in safety of exercise in pregnancy is potential risk for the fetus. Purpose: With this research we want to determine fetal response to exercise. We want to determine whether pregnant women’s heart rate, saturation, blood pressure and body temperature increase or decrease to a still safe limit and how this effects fetal heart rate and the fetal movement, depending on the type of exercise and physical activity of pregnant women before pregnancy. Methods: Firstly, we reviewed Slovenian and foreign professional and scientific literature. Secondly, we performed an experimental part where we performed measurements of pregnant women’s heart rate, saturation, blood pressure and body temperature, fetal heart rate and fetal movements before and after exercise. Measurements were made during exercises of two different levels and intensity. Before starting the research, we obtained the consensus of National Medical Ethics Committee and we also obtained consents of each participating pregnant woman. Results: 31 pregnant women with gestational age between 20 and 37 weeks were included in the sample. Statistically significant differences were detected during the comparison of measured values before and after exercises in women’s body temperature (p = 0.005) and systolic blood pressure (p = 0.007) after the exercise. No statistically significant differences were observed when comparing the results between two different workouts. In the comparison of results in relation to physical activity before pregnancy we detected a difference in saturation before exercise (p = 0,041). Discussion and conclusion: The findings of our research show that exercise during pregnancy, which is carried out according to the latest guidelines and recommendations and is run by licensed trainers, does not have a significant impact on the vital functions of the pregnant woman and the fetus. Based on our findings we can conclude that the latter does not pose a risk to the pregnant woman or fetus. Exercise in pregnancy has a positive impact on the health and well-being of an individual and her child, so promoting exercise in pregnancy is essential.

Ključne besede:diploma theses, midwifery, pregnancy, recommendations, exercise, efeect on the fetus

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj