Pri predlogih ukrepov za bolj trajnostno uporabo fosforja (P) v kmetijstvu, je potrebno upoštevati zapletene interakcije biotskih in abiotskih dejavnikov, ki vplivajo na dinamiko P v tleh. Vrednost pH tal je glavna kontrolna spremenljivka topnosti P. Objavljene laboratorijske študije pokažejo minimalno topnost fosforja v tleh v območju pH, ki je tradicionalno tarča kmetijskih posegov, kot je apnjenje. V magistrski nalogi smo v vzorcih tal iz poljskih poskusov z majhnimi in velikimi vsebnostmi P, ter v tleh z dodanim P, določali odziv topnosti P na spremembo pH v suspenziji tal z dodajanjem kisline oz. baze. Kot osnovni elektrolit smo uporabili natrijev nitrat. V suspenzijah smo fotometrično določili vsebnost P in z atomsko emisijsko spektroskopijo z induktivno sklopljeno plazmo vsebnosti P, Ca, Al in Fe. Pokazali smo, da je topnost P v tleh z majhno vsebnostjo P verjetno nadzorovana z desorpcijo, in dosega, v nasprotju s pogostimi navedbami, najmanjše vrednosti okrog pH 6-7. V nekaterih s P bogatih tleh (gnojenih) je vzorec topnosti spremenjen, verjetno zaradi raztapljanja Ca-P mineralov. V metodološkem smislu ugotavljamo, da je kolorimetrično izmerjena koncentracija P manjša, kar pripisujemo predvsem dejstvu, da s to metodo hkrati s preostalim P ne izmerimo P, ki je adsorptivno vezan na koloidne delce. Za razumevanje razmerja med osnovnimi lastnostmi tal, kot je pH tal v odnosu s topnostjo fosfatov, so potrebne nadaljnje raziskave, ki bodo znanosti omogočile natančnejše napovedi o agroekologiji fosfata. Tovrstna dognanja so potrebna za izboljšano prakso upravljanja s hranili, prenesti pa se morajo iz znanosti na regulativne organe, industrijo in kmete.
|