izpis_h1_title_alt

Izgorelost pri študentkah in študentih na Fakulteti za socialno delo : magistrsko delo
ID Frank, Staša (Avtor), ID Rihter, Liljana (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,18 MB)
MD5: A3AD175244AB87C48DF62F5B64B21273

Izvleček
Čustvene zahteve, ki so značilne pri mnogih pomagajočih poklicih, kot so socialno delo, zdravstvena nega, psihoterapija in medicina, lahko povzročijo, da posamezniki doživljajo stisko in sčasoma razvijejo izgorelost. Socialno delo je kompleksno in čustveno zahtevno – od socialnega delavca in delavke zahteva učinkovito upravljanje svojih čustev in ohranjanje dobrega počutja drugih. Čeprav je že precej napisanega o izgorelosti v delovnih organizacijah, le redki preučujejo pojav izgorelosti med študenti. Magistrsko delo raziskuje pojav izgorelosti med študentkami in študenti na Fakulteti za socialno delo, kakšna je povprečna stopnja izgorelosti študentov, razlike v izgorelosti glede na spol, letnik študija in starost ter katere razrede izgorelosti dosegajo študenti. Naloga raziskuje tudi izgorelost v povezavi s stili navezanosti. Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh delov. Prvi del je teoretični in v njem so predstavljeni temelji obravnavane tematike. Drugi del je empirični in sestoji iz formulacije problema, metodologije, rezultatov, razprave, sklepov in predlogov. Kvantitativna raziskava je bila izvedena na neslučajnostnem vzorcu 138 študentov na Fakulteti za socialno delo starih od 19 do vključno 49 let. V njej je sodelovalo 120 oseb ženskega spola in 18 oseb moškega spola. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo spletnega vprašalnika Vprašalnik SAI. Več kot pol študentov socialnega dela je izgorelih in povečini spadajo v 1. razred izgorelosti. Le nekaj študentov je delovno izčrpanih, manj kot četrtina je kandidatov za izgorelost in le 14 % je neogroženih. Rezultati raziskave so pokazali, da razlika pri izgorelosti glede na spol, starost in letnik študija ni statistično značilna. Brez znakov izgorevanja je tretjina študentov, v 2. razred izgorelosti je raziskava uvrstila 20 % študentov, v 3. in 4. razred pa 2 % študentov. V prvem in drugem razredu je zajet proces izgorevanja, v tretji in četrti razred pa so uvrščeni tisti, ki so v stanju izgorelosti. Izrisala se je tudi povezava med izgorelostjo in stili navezanosti. Ne-varne stile navezanosti ima večina študentov, ki so izgoreli. Prevladujeta izogibajoč in preokupiran stil navezanosti. V bodoče bi bilo smiselno izvesti podobno raziskavo na mlajši (srednješolski) in starejši (v socialnem delu zaposleni) populaciji, hkrati pa tudi preveriti podatke raziskave pri študentih socialnega dela, ko v državi ne bo več prisotno stanje epidemije. Potrebno bi bilo nameniti več pozornosti preventivi in kurativi izgorelosti med študentkami in študenti s strani samih študentov kot tudi Fakultete za socialno delo s poudarkom na ozaveščanju, krepitvi čustvene inteligence, psihomentalni higieni študentov z na primer treningi čuječnosti ter učenjem različnih sprostitvenih tehnik.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:izgorelost, deloholizem, delovna izčrpanost, storilnostno pogojena samopodoba, stres, objektni odnosi, stili navezanosti, študenti socialnega dela, Fakulteta za socialno delo
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FSD - Fakulteta za socialno delo
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[S. Frank]
Leto izida:2020
PID:20.500.12556/RUL-124437 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:51138819 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:21.01.2021
Število ogledov:1827
Število prenosov:300
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Burnout Among Students at Faculty of Social Work
Izvleček:
The emotional requirements that are characterized in many assisting occupations, such as social work, nursing, psychotherapy and medicine, can cause individuals to experience distress and eventual development of burnout. Social work is a complex and emotionally demanding profession in which social workers must effectively manage their own feelings while maintaining the well-being of others. Although there is already a lot written about burnout in work organizations, few studies focus on the phenomenon of burnout among students. This study explores the phenomenon of burnout among students at the Faculty of Social Work, examines what the average degree of burnout is among students and studies differences in burnout by gender, year of study and age, and which degree of burnout classes the students belong. This master's thesis consists of two parts. The first part is theoretical and presents the foundations of the topics in question. The second part is empirical, as it presents the problem, methodology, results, debate, conclusions and suggestions. The quantitative survey was carried out on a convenience sample of 138 students at the Faculty of Social Work between the ages of 19 and 49 years. It involved 120 women and 18 men. The data was obtained using the online SAI questionnaire. More than half of social work students are burned out and most fall into stage 1 burnout. Only a few students are of working-age, less than a quarter are candidates for burnout and only 14% are unthreatened. The results of the study showed that the difference in burnout by gender, age and year of study was not statistically significant. A third of students show no signs of burnout, 20 % of students are in grade 2 and 2% in grade 3 and 4. The first and second stage cover the burnout process and those in the third and fourth stages are classified as burnout. There was also a link between burnout and attachment styles. Unsafe attachment styles are found among most students who are burnt out, where avoidant and preoccupied styles of attachment seem to be prevalent. In the future, it would be important to carry out a similar survey on the younger (secondary school) and older (already working in social work) populations while also checking the survey data for social work students when the country is not amidst a pandemic. More attention should also be paid to the prevention and curation of burnout among students by students themselves as well as the Faculty of Social Work with focus on raising self-awareness, the enhancement of emotional intelligence and psychomental hygiene of students with various relaxation techniques, for instance mindfulness training.

Ključne besede:burnout, workaholism, work exhaustion, productivity-related self-image, stress, object relationships, attachment styles, social work students, faculty of social work

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj