izpis_h1_title_alt

Prilagojenost študija slepim in slabovidnim: primerjava slovenske in norveške ustanove : diplomsko delo
ID Slabe, Tina (Avtor), ID Lebar, Cecilija (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Plemelj Mohorič, Alenka (Recenzent)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,05 MB)
MD5: F154924D7151657ECF7B72128DE51B20

Izvleček
Uvod: Število invalidov, med katere uvrščamo tudi slepe in slabovidne, vpisanih na univerze se v številnih državah povečuje. Samostojnost osebe se po pridobitvi izobrazbe poveča predvsem zaradi socialnih dohodkov. Pomembno je, da pri pripravi učnih načrtov študentov s posebnimi statusi ne izpuščamo, temveč jih integriramo v sistem po najboljših močeh. Namen: V diplomskem delu smo predstavili problematiko slepih in slabovidnih v njihovem študijskem obdobju. Primerjali smo Univerzo v Ljubljani in Univerzo v Trondheimu, z vidika dostopnosti za slepe in slabovidne študente. Metode dela: Raziskava je bila izvedena v obliki študije primera. Izbrana subjekta sta bila Univerza v Ljubljani in Univerza v Trondheimu. Uporabljeno je bilo namensko vzorčenje. Podatke smo črpali iz dokumentacije in intervjujev z izbranimi osebami na posameznih fakultetah. Rezultati: V raziskavi smo se osredotočili nadostopnost prostorov, informacij in pripomočkov, prilagoditve in dostopnosti študijskih obveznosti ter osebne izkušenje dela s študenti z okvaro vida. Poglavitne razlike med univerzama, vključenima v raziskavo, izhajajo iz pravilnika, ki je v Sloveniji zapisan zelo splošno, za vse študente s posebnimi potrebami na Norveškem pa zelo natančno, s poglavji, ki se nanašajo neposredno na osebe z okvaro vida. Raziskava je pokazala, da je število slepih in slabovidnih študentov, ki so fakultete obiskovali v zadnjih desetih letih nizko, saj se številke na vseh vključenih fakultetah v Sloveniji gibljejo pod deset, na Norveškem, pa kljub temu, da evidence ne vodijo, poudarjajo, da jeteh študentov malo. Razprava in zaključek: Iz rezultatov lahko sklepamo, da ustanove v Sloveniji, ki smo jih raziskali, morda res še niso kadrovsko, organizacijsko in strokovno pripravljene na sprejem slepih in slabovidnih, kar pa ne pomeni, da norveške ustanove, vključene v raziskavo, ki so formalno na to bolje pripravljene, zagotavljajo dobro prakso vsem študentom. Populacijo slepih in slabovidnih bi bilo tako treba vključiti v več tovrstnih raziskav, kar bi omogočilo globlji vpogled in ugotavljanje potrebnih ukrepov. Razvoj kadrov je pomemben korak do ustvarjanja univerze kot inkluzivne institucije. Tega ni lahko doseči, saj zahteva spremembo razmišljanja tako družbe kot institucij. Delovni terapevti lahko prispevamo k spremembi razmišljanja znotraj visokošolskih institucij, in sicer s specifičnimi izobraževanji in osveščanjem zaposlenih.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:diplomska dela, delovna terapija, posebne potrebe, prilagoditve v študijskem okolju
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:ZF - Zdravstvena fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[T. Slabe]
Leto izida:2020
Št. strani:40 str., [4] str. pril.
PID:20.500.12556/RUL-121890 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:615.851
COBISS.SI-ID:46481667 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:06.11.2020
Število ogledov:613
Število prenosov:119
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Adaptation of study to the blind and visually impaired: comparison of Slovenian and Norwegian institutions : diploma work
Izvleček:
Introduction: In recent years the number of people with disabilities, including blind and visually impaired, who are attending universities has increased in many countries. After graduation, a person's independence increases, mostly on account of social income. It is important that we do not dismiss students with special statuses when preparing the curriculum, but that we integrate them into the system to the best of our ability. Purpose: The bachelor's thesis presents the problems of the blind and visually impaired during their studies. The University of Ljubljana and the University of Trondheim were compared in terms of their adjustments to blind and visually impaired students. Methods: The research was conducted in the form of a case study. The selected subjects were the University of Ljubljana and the University of Trondheim. Dedicated sampling was used. Data were drawn from documentation and interviews with selected persons at individual faculties. Results: The research examined the areas of accessibility to premises, information, aids, performance of study obligations, and personal experience with students with visual impairment. The main differences between the two universities stem from the rules, which are written in a very general way in Slovenia and do not cover everything that a blind or visually impaired student would need for easier entry into studies. In Norway, the rules are very detailed and include several chapters that relate directly to people with visual impairments, enabling them an easier transition. The number of blind and partially sighted students over the last ten years at the faculties included in the survey is low. In Slovenia the numbers on all faculties were below ten, in Norway however they do not have an evidence that tracks the numbers but they have stated that it is a small populations of students that are visually impaired. Discussion and conclusion: It can be concluded from the results that institutions in Slovenia may not yet be properly staffed, organized and professionally prepared to accept the blind and visually impaired; however, that does not mean that the surveyed institutions in Norway provide good practice to all students. The population of the blind and visually impaired should therefore be included in more research of this kind, which would provide a deeper insight into the current situation and identify the necessary measures, as the development of a qualified staff is an important step towards creating a university as an inclusive institution. This will not be easy to achieve as it requires a change in how society and institutions think. Occupational therapists can contribute to a change in thinking within higher education institutions through specific education and disability awareness.

Ključne besede:diploma theses, occupational therapy, special needs, adjustments in the study process

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj