izpis_h1_title_alt

Vpliv obdelave s hladno kisikovo plazmo na glivno združbo semen navadne ajde
ID Lampe, Miha (Avtor), ID Vogel Mikuš, Katarina (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

URLURL - Predstavitvena datoteka, za dostop obiščite http://pefprints.pef.uni-lj.si/6460/ Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
Navadna ajda (Fagopyrum esculentum) je gospodarsko pomembna poljščina, ki se na globalni ravni uporablja v prehrambni industriji in katere neto globalna proizvodnja znaša skoraj 4 milijone ton. Hladna plazma, ioniziran plin pri sobni temperaturi, se uporablja tako za aktivacijo kot za dekontaminacijo površin različnih materialov. Hladna plazma ima v primerjavi z visokotemperaturno plazmo nižjo temperaturo, kar ji daje potencialno možnost uporabe na bioloških toplotno občutljivih materialih. Zadnja leta so bile metode izpostavitve HP uspešno uporabljene v kmetijstvu in biomedicini za izboljšanje kakovosti kalitve semen in inaktivacijo patogenih mikroorganizmov, ki naseljujejo semena rastlin. Novi pristopi uporabe hladne plazme bi tako lahko zagotavljali donosnejšo in bolj trajnostno pridelavo in predelavo navadne ajde. V naši raziskavi smo preiskovali vpliv hladne plazme na kaljivost in glivne združbe semen. Za generacijo plazme je bil uporabljen induktivno sklopljen (IC) radiofrekvenčni (RF) napajalnik s frekvenco 27.12 MHz. Uporabljen plin je bil kisik (O2) pri tlaku 50 Pa in delovni moči okrog 8kW. Parametri so bili pri vseh obdelavah enaki, spreminjal se je le čas izpostavitve plazmi (0, 15, 30, 45, 60, 90 in 120 sekund). V nasprotju z dognanjem drugih avtorjev smo iz naših rezultatov ugotovili, da obdelava s hladno plazmo ni imela pozitivnega vpliva na kaljivost uporabljenih semen, opazili pa smo, da se je kaljivost poslabšala pri izpostavitvah 90 s in 120 s. Uspešno smo izolirali in identificirali 32 vrst gliv, ki so zrastle na PDA-gojiščih. Najštevilčnejše zastopane vrste so bile: Epicoccum nigrum, Didymella glomerata, Alternaria alternaria in Hannaella sp. Ugotovili smo, da je 120-sekundna izpostavitev hladni plazmi primerljivo uspešno dekontaminirala glive s površine semen kot klasično sterilizirana kontrola (30 % vodikov peroksid H2O2). Kljub temu so nekatere vrste gliv (Hannaella spp.) ostale prisotne tudi po najdaljši časovni obdelavi. Izpostavitve semen hladni plazmi nad in vključno 120 s, bi lahko dobile pomen npr. kot dekontaminacijsko sredstvo za namene prehranske industrije ali pa za preprečevanje razraščanja gliv na zrnih ajde v skladiščih in silosih za namene nadaljnje predelave.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:hladna plazma
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:PEF - Pedagoška fakulteta
Leto izida:2020
PID:20.500.12556/RUL-121388 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:31331075 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:15.10.2020
Število ogledov:1277
Število prenosov:284
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Influence of the cold oxygen plasma treatment on the fungal community of buckwheat seeds
Izvleček:
Common buckwheat (Fagopyrum esculentum) is economically important crop used in the food industry worldwide, with a net global production of almost 4 million tons. Cold plasma (ionized gas at room temperature) treatment of materials is widely used for both activation and decontamination of surfaces. Cold plasmas have lower temperatures compared to high-temperature plasmas, which gives them the potential to be used on biological, heat-sensitive materials. In recent years, these methods have been successfully used in agriculture and biomedicine to improve the quality of seed germination and the inactivation of pathogenic microorganisms colonizing plant seeds. New approaches to the use of cold plasma could thus ensure a more profitable and sustainable production and processing of common buckwheat. In our study we investigated the effect of cold plasma on germination and fungal communities of buckwheat seeds. The plasma was generated by an inductively coupled (IC) radio frequency (RF) power supply with a frequency of 27.12 MHz. The gas used was oxygen (O2), at a pressure of 50 Pa and an operating power of about 8 kW. These parameters remained the same at all treatments, only the plasma exposure time was changed (0, 15, 30, 45, 60, 90 and 120 seconds). In contrast to the results of other authors, we found that treatment with cold plasma had no positive effect on the germination of the seeds used, and we observed almost no germination at exposures of 90 s and 120 s. We successfully isolated and identified 32 species of fungi that were grown on PDA media. The most abundant species were: Epicoccum nigrum, Didymella glomerata, Alternaria alternaria and Hannaella sp. We found that 120 s treatment with cold plasma successfully decontaminated most of the fungi from the seed surface and was comparable with a classical sterilized control (30 % H2O2). Nevertheless, some fungal species (Hannaella sp.) remained present even after the longest plasma exposure. Based on our findings, seed cold plasma treatments with exposures of 120 s and above, could become important as a decontamination agent for the purposes of the food industry or to prevent fungal growth on buckwheat grains in warehouses and silos for further processing.

Ključne besede:nonthermal (cold) plasma

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj