V tej doktorski disertaciji smo preučili sporazumevanje o priznanju krivde v evropskem kazenskopravnem sistemu. Osredotočili smo se na hitro širitev sporazumevanja o priznanju krivde v evropskih kazenskih postopkih kljub prevladujočemu mnenju, da je ta pravni instrument nezdružljiv z vrednotami evropskega kazenskopravnega sistema. To razhajanje je spodbudilo potek te doktorske raziskovalne naloge. Eno od izhodišč je bila preučitev spreminjajoče se podobe evropskih kazenskih postopkov, večina katerih je bila na začetku inkvizitorna. Zato smo si v tej raziskavi ogledali, kateri dejavniki so vplivali na evropske kazenske postopke od konca druge svetovne vojne dalje. Ugotovitve kažejo, da imajo trenutni kazenski postopki v Evropi tako inkvizitorne kot tudi akuzatorne značilnosti, zato smo za sklicevanje na evropske kazenske postopke predlagali uporabo izraza sodobni kontinentalni kazenski postopek.
Določitev novega sklopa lastnosti, ki jih imajo kontinentalni kazenski postopki, nas je privedla do preučitve njihove interakcije s sporazumevanjem o priznanju krivde. Namen te doktorske raziskovalne naloge je opredeliti ne le ovire, s katerimi se sooča sporazumevanje o priznanju krivde v Evropi, temveč tudi pravne utemeljitve, ki omogočajo vključitev mehanizma sporazumevanja o priznanju krivde v inkvizitorni okvir sodobnega kontinentalnega kazenskega postopka. Hkrati smo si prizadevali raziskati obseg preoblikovanja, ki ga je bilo sporazumevanje o priznanju krivde deležno v sodobnem kontinentalnem kazenskem postopku med procesom »prenosa«. V ta namen smo uporabili primerjalno analizo, tj. v tej raziskavi smo si prizadevali izpostaviti podobnosti in razlike med francoskim, nemškim in ameriškim zveznim modelom sporazumevanja o priznanju krivde.
Ta raziskovalna naloga je pokazala, da so kljub omejitvam, s katerimi se zaradi uporabe v inkvizitornem okviru sooča evropsko sporazumevanje o priznanju krivde, številne vrednote sodobnega kontinentalnega kazenskega postopka še vedno ogrožene; to je tudi razlog, zakaj je potrebna vzpostavitev sklopa prilagojenih procesnih jamstev (ki smo jih prav tako raziskali v tej nalogi), ki bodo omogočali oblikovanje modelov sporazumevanja o priznanju krivde, ki so prijaznejši do evropskih vrednot.
|