izpis_h1_title_alt

Adhezija bakterij na naravnih in umetnih ortotičnih in protetičnih površinah : diplomsko delo
ID Košak, Anita (Avtor), ID Bohinc, Klemen (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Abram, Anže (Komentor), ID Lampe, Tomaž (Recenzent)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,81 MB)
MD5: D21C927E3FB7925A0E129BE42446AF60

Izvleček
Uvod: V ortotiki in protetiki se uporabljajo različni naravni in umetni materiali. Izbira materiala je odvisna od potreb pacienta. Kožo kolonizirajo različni mikroorganizmi, eden izmed njih je Staphylococcus aureus. Na adhezijo bakterij vplivajo dejavniki okolja ter hidrofobnost, hrapavost in površinski naboj. Namen: Določiti adhezijo bakterije Staphylococcus aureus na izbranih površinah, preveriti učinkovitost vsebnosti srebrovih nanodelcev in ugotoviti, kako na vse skupaj vplivajo hrapavost, zeta potencial in mejni kot površin. Metode dela: Uporabili smo osem različnih materialov: etilen vinil acetat, etilen vinil acetat s srebrovimi nanodelci, zaprto-celično polietilensko peno, zaprto-celično polietilensko peno s srebrovimi nanodelci, naravno pluto, termo-pluto, naravno usnje in umetno usnje. Izmerili smo hrapavost, mejni kot in zeta potencial površin. V raziskavi smo uporabili sev bakterije Staphylococcus aureus, izoliran iz človeka. Materiale smo sterilizirali pod UV svetlobo in jih inkubirali s kulturo izbrane bakterije. Osušene površine smo opazovali pod vrstičnim elektronskim mikroskopom ter s posnetkov določili število bakterij na površino. Rezultati: Največjo hrapavost smo izmerili na zaprto-celični polietilenski peni, najmanjšo pa na površinah etilen vinil acetata. Največji negativni naboj ima umetno usnje. Termo-pluta ima najmanjši negativni naboj. Zaprto-celična polietilenska pena s srebrovimi nanodelci je najbolj hidrofoben material, medtem ko ima umetno usnje najmanjši mejni kot. Največ bakterij na kvadratni milimeter površine smo izmerili na zaprto-celični polietilenski peni s srebrovimi nanodelci, najmanj pa na etilen vinil acetatu. Razprava in zaključek: Največji vpliv na adhezijo bakterij ima hrapavost, sledi ji mejni kot. Naravni materiali so manj dovzetni za adhezijo bakterij kot umetni. Površine z vsebnostjo srebrovih nanodelcev se niso izkazale za najbolj bakteriostatične, zato bi bilo to področje potrebno dodatno raziskati.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:diplomska dela, ortotika in protetika, adhezija bakterij, Staphylococcus aureus, ortotični in protetični materiali, hrapavost, hidrofobnost, zeta potencial
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:ZF - Zdravstvena fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[A. Košak]
Leto izida:2020
Št. strani:37 str.
PID:20.500.12556/RUL-120585 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:617.3
COBISS.SI-ID:29352707 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:23.09.2020
Število ogledov:1114
Število prenosov:165
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Bacterial adhesion on natural and artificial orthotic and prosthetic surfaces : diploma work
Izvleček:
Introduction: In orthotics and prosthetics different natural and synthetic materials are used. The choice of material depends on the needs of the patient. The skin is colonized by different microorganisms, one of which is Staphylococcus aureus. Bacterial adhesion is influenced by environmental factors and also by hydrophobicity, surface roughness and surface charge. Purpose: To determine adhesion of Staphylococcus aureus on selected surface areas, to check the effectivness of silver nanoparticle content and find out how all of this is affected by roughness, zeta potential and contact angle. Methods: We used eight different materials: ethylene-vinyl acetate, ethylene-vinyl acetate with silver nanoparticles, closed-cell polyethylene foam, closed-cell polyethylene foam with silver nanoparticles, natural cork, thermo-cork, natural leather and synthetic leather. We measured the roughness, contact angle and zeta potential of surfaces. In research we used a strain of Staphylococcus aureus bacteria, isolated from human. Materials were sterilized using UV light and incubated with a chosen bacterial culture. We observed dried surfaces using a scanning electron microscope and determined the number of bacteria per unit surface area, using microscope images. Results: The highest roughness was measured on closed-cell polyethylene foam, while ethylene-vinyl acetate had the lowest one. The largest negative charge was measured on synthetic leather. Thermo-cork had the lowest negative charge. Clossed-cell polyethylene foam with silver nanoparticles is the most hydrophobic of used materials, while synthetic leather had the lowest contact angle. The largest number of bacteria per square milimeter was found on closed-cell polyethylene foam with silver nanoparticles and the lowest on ethylene-vinyl acetate. Discussion and conclusion: The adhesion of bacteria is most significantly influenced by surface roughness, followed by contact angle. Natural materials are less susceptible to bacterial adhesion compared to the synthetic ones. Surface areas with silver nanoparticle content were found not to be the most bacteriostatic and thus, for this reason, this subject matter requires additional research.

Ključne besede:diploma theses, orthotics and prosthetics, bacterial adhesion, Staphylococcus aureus, orthotic and prosthetic materials, roughness, hydrophobicity, zeta potential

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj