izpis_h1_title_alt

Vpliv dodatnega usposabljanja radioloških inženirjev na prejeto povprečno žlezno dozo : diplomsko delo
ID Klobasa, Nika (Avtor), ID Poderžan, Nika (Avtor), ID Mekiš, Nejc (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Alukić, Erna (Komentor), ID Medič, Mojca (Recenzent)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,60 MB)
MD5: 00D36A94CBA6A73128C9D02FA6005D0D

Izvleček
Uvod: Mamografija je radiografska preiskava dojk, namenjena predvsem zgodnji diagnozi raka dojk. Poznamo diagnostično in preventivno mamografijo. Slednja se izvaja tudi v presejalnem programu DORA, kjer radiološki inženirji za opravljanje mamografskih preiskav potrebujejo ustrezno poklicno usposobljenost, opraviti morajo specialistično usposabljanje, se udeleževati dodatnih izobraževanj in imeti vse potrebne certifikate in pristojnosti. Namen: Ugotoviti ali dodatna usposabljanja radioloških inženirjev vplivajo na prejeto povprečno žlezno dozo pri mamografskem slikanju. Zanimalo nas je tudi, če dodatno usposabljanje vpliva na debelino komprimirane dojke in uporabo kompresijske sile. Metode dela: Uporabili smo retrospektivno študijo s sekundarno analizo podatkov. Zbrali smo podatke o kompresijski sili, debelini dojk in povprečni žlezni dozi iz CC in MLO projekcij za 400 pacientk, starosti od 50 do 60 let. Od tega je 200 pacientk iz SBSG, kjer so preiskavo opravili radiološki inženirje z dodatnim usposabljanjem in 200 iz SBMS, kjer so preiskavo opravil radiološki inženirji brez dodatnega usposabljanja. Za izračun podatkov smo uporabili Shapiro-Wilk test, za primerjavo razlik v podatkih pa Mann Whitney U test. Rezultati: Skupina pacientk iz SBSG je imela pri CC projekciji za 48,5% in pri MLO projekciji za 87,5% večjo povprečno debelino dojke kot skupina pacientk iz SBMS. Pri pacientkah iz SBMS so radiološki inženirji uporabili za 33,7% večjo kompresijsko silo pri CC projekciji in za 47,5% večjo pri MLO projekciji kot radiološki inženirji v SBSG. Kljub temu pa so pacientke SBMS pri CC projekciji prejele za 14,6% večjo povprečno žlezno dozo, pri MLO projekciji pa za 15,0% večjo dozo kot pacientke SBSG. Razprava in zaključek: Vzrok za manjši MGD pri pacientkah, ki so jih obravnavali radiološki inženirji z dodatnim usposabljanjem je najverjetneje v povprečno debelejših in manj gostih dojkah, ki imajo manj žleznega tkiva in posledično prejmejo manjšo povprečno žlezno dozo in ne v dodatnem usposabljanju. Za nadaljnje raziskave bi morali povečati vzorec, vključiti več mamografskih diagnostik in upoštevati še ostale dejavnike, ki vplivajo na povprečno žlezno dozo.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:diplomska dela, radiološka tehnologija, mamografija, dodatna usposabljanja, kompresijska sila, debelina dojke, povprečna žlezna doza
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:ZF - Zdravstvena fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[N. Klobasa, N. Poderžan]
Leto izida:2020
Št. strani:21 str., [6] str. pril
PID:20.500.12556/RUL-119151 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:616-07
COBISS.SI-ID:27154947 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:04.09.2020
Število ogledov:1346
Število prenosov:165
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Effect of additional training of radiographic technicians on received mean glandular dose in mammography : diploma work
Izvleček:
Introduction: Mammography is a radiographic breast examination, used primarily in early diagnosis of breast cancer. It can be performed as a diagnostic or a preventive procedure. The latter is carried out in the Slovenian breast screening program DORA. In order to perform the mammographic examinations in the DORA program, the radiographic technicians require appropriate professional qualifications, they must undergo specialist training, attend additional seminars and have all the necessary certificates and competencies. Purpose: To assess the effect of additional training of radiographic technicians on mean glandular dose, compressed breast thickness and compression force applied during mammography. Methods: A retrospective study with secondary data analysis was used. Data was gathered on compression force, compressed breast thickness and mean glandular dose used in CC and MLO projections of 400 patients, aged 50 to 60. For 200 of the patients the exams were performed by radiographic technicians with additional training (group SBSG), for 200 of the patients the radiographic technicians did not have additional training (group SBMS). Shapiro-Wilk test was used to analyze the data, Mann Whitney U test was used to determine statistically significant differences in data between groups. Results: Group SBSG had a thicker average compressed breast thickness, in CC projection for 48.5 %, in MLO projection for 87.5 %. Greater compression force was used with patient group SBMS, in CC projection for 33,7 %, in MLO projection for 47.5 %. However, despite the smaller compressed breast thickness and greater compression force, the patients in group SBMS received a higher mean glandular dose than patients in group SBSG, in CC projection the MGD was 14.6 % higher, in MLO projection it was 15.0 % higher. Discussion and conclusion: The most likely cause of lower MGD received by patients, whose examinations were performed by radiographic technicians with additional training, is in moderately thicker and less dense breasts, which consist of less glandular tissue and consequently receive a lower MGD rather than in additional training. For further research a larger data sample should be gathered, other mammographic diagnostics should be included and other factors that affect the mean glandular dose should be taken into account.

Ključne besede:diploma theses, radiologic technology, mammography, additional training, compression force, compressed breast thickness, mean glandular dose

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj