izpis_h1_title_alt

Duševno zdravje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter razlaga termina sopojavnost
ID Milavec, Nina (Avtor), ID Zaviršek, Darja (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Vrhovski Mohorič, Mojca (Komentor)

URLURL - Predstavitvena datoteka, za dostop obiščite http://pefprints.pef.uni-lj.si/6340/ Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
Duševno zdravje je stalno spreminjajoč se konstrukt, ki se vzpostavlja in definira predvsem v odvisnosti od aktualnih družbenih nazorov, vrednot in ideologij. Ob pregledu razvoja definicij vidimo, da se v sodobnih pogledih na duševno zdravje kažejo trenutno prisotne vrednote zahodnega sveta z individualistično mentaliteto in s poudarkom na storilnosti, delovni uspešnosti, na socialno ustreznem delovanju ter na sposobnosti obvladovanja ovir in težav. Sočasno se k tej viziji usmerjajo tudi prakse dela na področju duševnega zdravja, ki pogosto zanemarjajo pogled na človeka iz celostne perspektive potreb, želja in palete vplivanj, ki smo jim podvrženi, in se usmerjajo zgolj na prisotnost določenih kazalnikov duševnih stisk ter na posledično potrebno lajšanje le-teh. V magistrskem delu je zato prikazano medsebojno sovplivanje bioloških, psihosocialnih in sociokulturnih dejavnikov na pojav duševnih stisk otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami (v nadaljevanju OPP), pri čemer še posebej poudarjamo duševno zdravje otrok in mladostnikov z motnjami v duševnem razvoju (v nadaljevanju MDR), saj prav te prepoznavamo kot eno izmed najbolj zanemarjenih skupin OPP z vidika skrbi za duševno zdravje. Njihovo komunikacijo žalosti, jeze ali celo hude travme se namreč pogosto razume kot inherentno samim MDR in ne kot močan alarm za pomoč in uslišanje globokih notranjih stisk. To podrobneje problematiziramo ter obenem opozarjamo tudi na vlogo zgodnjih travmatičnih izkušenj za sam pojav MDR. S pomočjo epistemološke analize se kritično opredelimo do uporabe pojma »sopojavnost«, saj le ta nakazuje na (so)pojav dveh ločenih težav oz. stanj in s tem zapira možnost, da gre zgolj za različne manifestacije istega izvornega problema. S študijo primera z mladostnico, ki je usmerjena kot oseba z zmernimi MDR ter se sooča tudi z duševnimi stiskami, smo prikazali pomen in težo medsebojnega sovplivanja različnih psihosocialnih dejavnikov na pojav in ohranjanje dekličinih duševnih stisk. Na podlagi njenega doživljanja ter teoretičnih izhodišč smo kot pomemben vir pomoči in podpore za lajšanje duševnih stisk prepoznali možnost pogovora ter posledično izpostavili tudi apel na razvoj bolj dostopnih psihoterapevtskih možnosti za osebe z MDR. Kot izredno pomembna pomoč tako v smeri preventivnega ukrepanja kot v smeri nudenja pomoči pri že pojavljenih duševnih stiskah se je pokazala tudi nega in krepitev varovalnih dejavnikov. Dostop do teh nam je namreč vedno na voljo, tudi takrat, ko do rizičnih dejavnikov vplivanja nimamo dostopa.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:duševno zdravje
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:PEF - Pedagoška fakulteta
Leto izida:2020
PID:20.500.12556/RUL-118079 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:25373187 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:25.08.2020
Število ogledov:1444
Število prenosov:205
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Mental health of children and adolescents with special needs and explanation of the term co-morbidity
Izvleček:
Mental Health is a constantly changing construct defined by prevalent social views, values and ideologies. When analysing its definitions through time we can see how modern perspectives on mental health reflect current Western values. They are emphasizing individualistic mentality, productivity, prosperity, socially appropriate behaviour and successful overcoming of obstacles and problems. This vision is simultaneously followed by the field of mental health practices which often disregards the holistic perspective of a human being defined by his needs, wishes and social determination and focuses solely on indicators of mental distress and the consequent ways of treating it. The following thesis thus presents the interaction of biological, psychological and sociological factors influencing the occurrence of mental distress within the population of children and adolescents with special needs. We pay extra attention to the mental health of those with intellectual disabilities as they are recognized as being one of the most neglected groups in the context of mental health care and frequently misunderstood in their communication of sadness, anger or even severe trauma. These expressions are often interpreted as inherent to intellectual disabilities as such and not as a call for help or as a need to be heard. Problematising this we also stress the role of early traumatic experiences in the occurrence of intellectual disabilities. Through epistemological analysis, we take a critical stance toward the term »comorbidity« for implying the coexistence of two separate disorders or states and thus overlooking the possibility of both being only different manifestations of one common underlying impairment. Our case study with the adolescent girl who has moderate intellectual disabilities and who is also experiencing mental distress shows the role and importance of the interaction of different psychosocial factors for the occurrence and maintenance of her mental health issues. Based on her experiences and theoretical findings the importance of conversation in alleviating mental distress is emphasised. Consequently, we make an appeal for the improved accessibility of psychotherapeutic help for people with intellectual disabilities. We also stress the importance of protective factors from the perspectives of preventive action and support for already existing mental distresses. Namely, they are always accessible to us, even when the influencing risk factors are not.

Ključne besede:mental health

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj