Mobilni telefoni so vsepovsod prisotne naprave, ki so z uporabnikom tesno povezane. Delujejo kot vmesnik med uporabnikom in aplikacijami, ki uporabnika ohranjajo družbeno aktivnega in mu pomagajo načrtovati opravila, nakupovati ali krmariti v vsakdanjem življenju. Aplikacije po eni strani zahtevajo čas in pozornost uporabnika, po drugi strani pa pripomorejo k njegovi dosegljivosti. Vendar to ni nujno pozitivno, saj lahko obvestilo prispe v neprimernem času, kar negativno vpliva na uporabnika. To lahko povzroči slabše izvajanje
nalog, stres in druge nevšečnosti.
V diplomskem delu smo skušali ugotoviti katere so najustreznejše situacije za prekinitev uporabnikov, ne da bi pri tem porabil veliko baterije. S kampanjo zbiranja podatkov iz mobilnih aplikacij devetnajstih prostovoljcev smo dva tedna zbirali podatke, ki se nanašajo na uporabo aplikacij v danem kontekstu. Ustvarili smo modele strojnega učenja in določili najbolj informativne senzorje za namen ugotovljananja prekinljivosti uporabnika. S pomočjo podatkov smo načrtovali informativnosti senzorjev glede na njihovo porabo energije. Nato smo zasnovali metodo, ki omogoča nadzorovan kompromis med točnostjo sklepanja o prekinljivosti in porabo energije, oz. omogoča energijsko optimalno upravljanje prekinljivosti.
|