Nemške izposojevalne knjižnice v 19. stoletju na Slovenskem

Grbec, Irma (avtor), Kodrič-Dačić, Eva (mentor)

Izposojevalne knjižnice, ki so bile znane povsod po svetu, najbolj pa so vzcvetele v 18. in 19. stoletju, so pod nemškim vplivom nastale tudi na Slovenskem. Bile so nemške in so jih ustanavljali pretežno knjigarnarji in knjigotržci. Najbolj znani Janschitz, Leyrer in Kralik v Mariboru, Paternolli, Giontini in Radisceva v Ljubljani. Ohranjenih je nekaj katalogov Paternollija, Giontinija in tudi Hedwig von Radisc. Fond teh knjižnic je bil kar raznolik, imeli so kar nekaj gradiva z različnih področij znanosti, velik del fonda pa je sestavljala t. i. razvedrilna literatura, namenjena branju in ne le izobraževanju in vzgoji. Jezik teh knjig je bil pretežno nemški, nekaj literature je bilo še v drugih jezikih, v kranjskem le mali delež ali nič. V magistrski nalogi sta uporabljeni dve metodi, in sicer zgodovinska (pregled dokumentov in virov) in analitična (analiza ohranjenih katalogov slovenskih izposojevalnih knjižnic). Ugotovitve so, da so bile – čeprav nemške – izposojevalne knjižnice tudi na Slovenskem pomembne za širjenje bralne kulture in bralnih navad.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: izposojevalne knjižnice, nemške izposojevalne knjižnice na Slovenskem, širjenje branja, bralna kultura
• Vrsta gradiva: Magistrsko delo/naloga
• Organizacija: FF - Filozofska fakulteta
• Leto izida: 2020
• PID: 20.500.12556/RUL-117129
• Datum objave v RUL: 25.06.2020

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: The German circulating Libraries in 19th century in Slovenia

Izvleček

Izposojevalne knjižnice, ki so bile znane povsod po svetu, najbolj pa so vzcvetele v 18. in 19. stoletju, so pod nemškim vplivom nastale tudi na Slovenskem. Bile so nemške in so jih ustanavljali pretežno knjigarnarji in knjigotržci. Najbolj znani Janschitz, Leyrer in Kralik v Mariboru, Paternolli, Giontini in Radisceva v Ljubljani. Ohranjenih je nekaj katalogov Paternollija, Giontinija in tudi Hedwig von Radisc. Fond teh knjižnic je bil kar raznolik, imeli so kar nekaj gradiva z različnih področij znanosti, velik del fonda pa je sestavljala t. i. razvedrilna literatura, namenjena branju in ne le izobraževanju in vzgoji. Jezik teh knjig je bil pretežno nemški, nekaj literature je bilo še v drugih jezikih, v kranjskem le mali delež ali nič. V magistrski nalogi sta uporabljeni dve metodi, in sicer zgodovinska (pregled dokumentov in virov) in analitična (analiza ohranjenih katalogov slovenskih izposojevalnih knjižnic). Ugotovitve so, da so bile – čeprav nemške – izposojevalne knjižnice tudi na Slovenskem pomembne za širjenje bralne kulture in bralnih navad.

• Ključne besede: izposojevalne knjižnice, nemške izposojevalne knjižnice na Slovenskem, širjenje branja, bralna kultura