izpis_h1_title_alt

Postjugoslovanski revizionizem spomina: Tito – pot od »sina vseh narodov« do »komunističnega diktatorja«.
ID Milosavić, Nikola (Avtor), ID Vidmar, Ksenija H. (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (666,08 KB)
MD5: 5930D6A5B7FF199E2931811D1C4E111B

Izvleček
Mineva natančno 40 let od smrti jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita. Teoretiki spomina pravijo, da v tem času nastopa »mrzlo« spominjanje, vendar smo priče temu da v Titovem primeru ta trditev ne drži, saj je spominjanje na Tita še vedno »vroče« oziroma aktualno. Spominjanje na Tita v javnem diskurzu postjugoslovanskih družb postaja par excellence polje za politični in ideološki boj. Razlaga kastracije Titove karizme v luči Freudove in Webrove teorije, pomaga nam razumeti postjugoslovanske revizionistične prakse, ki smo jim priča. Revizionizem spomina in kastracija Titove karizme sta nujna predpogoja v političnem boju, saj zatreti spomine na starega karizmatičnega vodjo pomeni odpreti možnost povzdigovanja novih karizmatičnih vodij. Revizija spomina, ki za cilj ima uničiti Titovo »dvojno« karizmo, je še posebej aktualna v medijskem diskurzu. Ne glede na vse prakse, je revizionistom vendarle nekaj spodletelo, saj je Titova karizma postala pluralna. Spomini na Tita in Jugoslavijo, se ne glede na vse poskuse, večinoma ohranjajo v »resnični« obliki in sicer prek transferja spominov ter nostalgičnih transferjev.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:Tito, karizma, revizionizem, nostalgija, spominjanje
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Leto izida:2020
PID:20.500.12556/RUL-117097 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:24.06.2020
Število ogledov:1165
Število prenosov:224
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Post – Yugoslavian revisionism of memory: Tito- the path from “the son of all nations” to the “communistic dictator”.
Izvleček:
Forty years have passed since the death of the Yugoslavian president Josip Broz Tito. The theorists of memory claim, that a “cold” memory of Tito has occurred in those forty years. However, we are witnessing the fact that this claim isn’t correct when it comes to Tito because the memory of him is still “hot” and very much present. The memory of Tito in the public discourse of Post- Yugoslavian societies became a “par exellance” field for the political and ideological battle of the society. The analysis of the castration of Tito’s charism in the light of Freud’s and Weber’s theory, helps us understand the Post – Yugoslavian revisionists’ practice, which we are witnessing today. The revisionism of memory and the castration of Tito’s charism are the necessary preconditions in the political battle, because the suppression of memories of the charismatic leader means the emergence of the possibility for the new leaders to appear. The revisionism of memory, whose goal is to destroy the “double” charism of Tito, is a very present debate in the media discourse. Regardless, of all of their tries, the revisionists have apparently failed in achieving their goal, because Tito’s charism became plural. The memories of Tito and Yugoslavia are primarily being maintained in its original and true form, through the transfers of memories and the nostalgic transfers.

Ključne besede:Tito, charisma, revisionism, nostalgia, memory

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj