izpis_h1_title_alt

Razvijanje pismenosti po modelu vertikalnega opismenjevanja
ID Grom, Katarina (Avtor), ID Saksida, Igor (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

URLURL - Predstavitvena datoteka, za dostop obiščite http://pefprints.pef.uni-lj.si/6254/ Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
Predšolsko obdobje je pomembno za otrokov razvoj zgodnje pismenosti, predvsem, če je vanj vključeno tudi načrtno in sistematično razvijanje predopismenjevalnih spretnosti, saj so te ključnega pomena za začetno opismenjevanje. Doktorsko delo se nanaša na didaktiko slovenščine, ožje gledano, na področji branja in pisanja. V teoretičnih izhodiščih so pojasnjene različne definicije pismenosti, temu pa sledi kompleksen zgodovinski pregled od prvih začetkov pisave do uvajanja integrativne metode opismenjevanja. V preteklosti je bila pismenost preučevana z različnih vidikov – sociokulturnega, razvojnega, kognitivnega in izobraževalnega, manj raziskovalne pozornosti pa je bilo namenjene nevroedukacijskemu vidiku, na podlagi katerega se oblikujejo novi teoretični okviri za sodobne izobraževalne prakse, to pa se povezuje tudi s stališči vzgojiteljev in učiteljev do razvijanja (pred)opismenjevalnih spretnosti. Mednarodne izobraževalne usmeritve, ki vključujejo pedagoške pristope v kontekstu ravnovesja med igro in pridobivanjem spretnosti, pripomorejo k večji odgovornosti družbe in posameznika do zgodnejšega razvijanja otrokove pismenosti. Pri tem je ključnega pomena vertikalna povezava, ki se nanaša na razvijanje predopismenjevalnih spretnosti in se povezuje z začetnim opismenjevanjem, za katero so značilni različne metode in postopki. Glavni namen raziskave je bil v predšolskem in začetnem šolskem obdobju vpeljati model vertikalnega opismenjevanja, ki na področju razvijanja pismenosti povezuje dve ločeni vzgojno-izobraževalni ustanovi, tj. vrtec in osnovno šolo. Model vertikalnega opismenjevanja je vključeval načrtno in sistematično razvijanje predopismenjevalnih spretnosti pri (pred)šolskih otrocih in je vpeljal integrativno metodo začetnega opismenjevanja pri otrocih v prvem razredu osnovne šole. Temeljni cilj raziskave je bil preučiti učinek modela vertikalnega opismenjevanja pri predšolskih otrocih v starosti od 4 do 5 let in od 5 do 6 let ter pri šolskih otrocih v prvem razredu pri starosti od 6 do 7 let. Uporabljena sta bila kvalitativni in kvantitativni raziskovalni pristop z uporabo kavzalno-eksperimentalne in opisne metode. Vzdolžna študija je vključevala neslučajnostni namenski vzorec, v katerega je bilo vključenih 851 predšolskih otrok in šolskih otrok prvega razreda, ki so v dveh letih opravili 2198 testiranj. Raziskava je v empiričnem delu razdeljena na tri samostojne enote, ki na koncu z oblikovanjem vsebinskega in strukturnega modela vertikalnega opismenjevanja tvorijo celoto. Prvi del raziskave je vključeval kvalitativno analizo dveh nacionalnih dokumentov, ki se uporabljata v slovenskem vzgojno-izobraževalnem prostoru, tj. Kurikuluma za vrtce (1999), ki se uporablja v predšolskem obdobju, in Učnega načrta za slovenščino (2011) kot podlage za poučevanje slovenščine v osnovni šoli. Analiza dokumentov se je nanašala na ugotavljanje podobnosti in razlik na področju predopismenjevalnih spretnosti, ugotovitve raziskave pa so pokazale, da dokumenta primerno opredeljujeta predopismenjevalne spretnosti. Pri Kurikulumu za vrtce (1999) se kažejo le manjše razlike pri povezavi predopismenjevalnih spretnosti glede na načela, cilje, metodiko prvega in drugega starostnega obdobja ter vlogo vzgojitelja, pri Učnem načrtu za slovenščino (2011) pa je bilo ugotovljeno, da so pri večini predopismenjevalnih področij medsebojne vezi, kažejo se zgolj razlike v smeri in moči povezav med posameznimi področji, ki so pomembna za predopismenjevanje. Drugi, kvantitativni del raziskave je vključeval izvedbo in analizo začetnega in končnega anketnega vprašalnika, s katerim smo primerjali stališča anketiranih vzgojiteljev in učiteljev do (pred)opismenjevanja. Ugotovitve rezultatov anketnega vprašalnika kažejo z vidika anketiranih vzgojiteljev na smiselnost natančnejše časovne in vsebinske opredelitve predopismenjevalnih spretnosti v Kurikulumu za vrtce (1999), medtem ko se anketiranim učiteljem zdi smiselno, da bi z vidika poznavanja predopismenjevalnih spretnosti poznali tudi Kurikulum za vrtce (1999). Udeleženci anketnega vprašalnika so poleg tega poudarili še pomen izobraževanja, ki vpliva na stališče do zgodnejšega uvajanja (pred)opismenjevanja, dodatno je bil prepoznan tudi pomen poučevalnega pristopa z uporabo didaktičnih sredstev, kar omogoča različne oblike izvajanja (pred)opismenjevanja z vključevanjem individualizacije in diferenciacije. Tretji del raziskave, prav tako izpeljan kvantitativno, se je nanašal na preučevanje načrtnega in sistematičnega razvijanja predopismenjevalnih spretnosti otrok v (pred)šolskem obdobju z namenom ugotavljanja napredka na področju predopismenjevanja in na preučevanje uvajanja integrativne metode začetnega opismenjevanja v prvem razredu osnovne šole z namenom ugotavljanja bralnega napredka otrok ob koncu prvega razreda osnovne šole. Pri preizkusu znanja ugotovitve raziskave kažejo na večino razlik pri nalogah poznavanja črk, koncepta tiska, sposobnosti fonološkega zavedanja in sposobnosti predvidevanja s sintaktičnim in semantičnim ključem med kontrolno in presečno eksperimentalno skupino v starostnem obdobju otrok od 4 do 5 let in od 5 do 6 let, še večje razlike pa se kažejo med otroki, ki so bili v raziskavo vključeni dve zaporedni leti, tj. med presečno eksperimentalno skupino in longitudinalno eksperimentalno skupino. Pri otrocih starih od 6 do 7 let pa se dodatno kažejo razlike med kontrolno in presečno eksperimentalno skupino tudi pri sposobnosti fonološkega ključa, hitrosti tihega branja, glasnega branja in razumevanju prebranega besedila. Razlike v napredku pri teh nalogah se kažejo tudi med presečno eksperimentalno skupino in longitudinalno eksperimentalno skupino v prid longitudinalne eksperimentalne skupine. Zanimivo je, da se razlike niso pokazale pri motivaciji branja pri nobeni starostni skupini in v nobeni preučevani skupini, s čimer se potrjuje, da otroci v teh starostnih obdobjih radi posegajo po bralnem gradivu. Znanstveni prispevek doktorskega dela se kaže v oblikovanju vsebinskega in strukturnega modela vertikalnega opismenjevanja, ki aplikativno pripomore k načrtnemu in sistematičnemu razvijanju predopismenjevalnih spretnosti v (pred)šolskem obdobju, vpeljuje integrativno metodo začetnega opismenjevanja, zagovarja načelo vertikalnega povezovanja dveh vzgojno-izobraževalnih programov in spodbuja stopenjsko razvijanje predopismenjevalnih spretnosti, ki so prilagojene posameznim razvojnim obdobjem otroka. Z novim pedagoškim pristopom raziskava zadosti načelu kakovostnega vzgojno-izobraževalnega procesa, saj pripomore k višji ravni zgodnje in začetne pismenosti.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:pismenost
Vrsta gradiva:Doktorsko delo/naloga
Tipologija:2.08 - Doktorska disertacija
Organizacija:PEF - Pedagoška fakulteta
Leto izida:2020
PID:20.500.12556/RUL-116965 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:19927811 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:23.06.2020
Število ogledov:1171
Število prenosov:217
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Developing of reading and writing skills with the use of vertical literacy model
Izvleček:
The preschool period is important for the child’s ability to develop initial literacy, especially if it also includes premeditated and systematic development of preliteracy skills, as these are essential for initial literacy. The research field of the doctoral dissertation is didactics of the Slovenian language, more precisely: reading and writing. The theoretical starting points explain different definitions of literacy, this is followed by the complex historical survey from the early beginning of writing to the introduction of the integrative method of literacy. In the past, literacy was studied from different aspects – sociocultural, developmental, cognitive and educational, while the researchers paid less attention to the neuroeducational aspect, on the basis of which new theoretical frameworks for modern educational practices are designed, and this is connected also to the attitudes of the educators and the teachers towards the development of (pre)literacy skills. The international educational trends, which involve pedagogic approaches in the context of balancing between play and acquisition of skills, contribute to more responsible attitudes of the society and the individuals towards early development of child’s literacy. Of key importance in this process is the vertical connection, which refers to the development of preliteracy skills. It is linked to initial literacy and it is characterised by various methods and procedures. The main purpose of the study was to introduce a model of vertical literacy in the preschool period and the early school period. This literacy development model links two separate educational institutions, i.e. the kindergarten and the primary school. The model of vertical literacy encompassed premeditated and systematic development of preliteracy skills with (pre)school children and introduced the integrative method for initial literacy of first-grade children. The principal goal of the study was to investigate the effect of the model of vertical literacy with preschool children aged from 4 to 5 years and from 5 to 6 years, and with first-grade children aged from 6 to 7 years. The qualitative and the quantitative research approaches were applied by using the causal-experimental method and the descriptive method. The longitudinal study involved non-random purposive sampling which included 851 preschool and first-grade children, with whom 2198 tests were carried out in two years. The empirical part of the study is divided into three independent parts which in the end, when the substantive and the structural model of vertical literacy is formed, become a composite whole. The first part of the study included the qualitative analysis of two national documents which are used in the social-educational field in Slovenia, i.e. The Curriculum for Kindergartens (1999), which is used in preschool period, and The Curriculum for the Slovenian Language (2011), on which teaching of the Slovenian language in primary school is based. The analysis of the documents aimed to establish similarities and differences in the field of preliteracy skills, while the research findings showed that the two documents appropriately define preliteracy skills. The Curriculum for Kindergartens (1999) displays only minor variations in connecting preliteracy skills in regard to principles, goals, the methodology of the firsts and the second age group and the role of educators; while The Curriculum for the Slovenian Language (2011) confirmed that the majority of the preliteracy fields are interconnected. They differ only in direction and intensity of the connection between the individual fields which are important for preliteracy. The second, quantitative part of the study involved the initial and the final survey questionnaires and their analysis. We thus compared the attitudes of the participating educators and teachers towards (pre)literacy. The survey questionnaires’ findings show that the educators and children will benefit if The Curriculum for Kindergartens (1999) defines the timeframe and the contents of preliteracy skills in more detail, while the teachers who participated in the survey questionnaires find it reasonable to gain knowledge of preliteracy skills also from The Curriculum for Kindergartens (1999). The respondents in the survey also pointed out the importance of the education which influences the attitude towards the early introduction of (pre)literacy; furthermore, they recognised the significance of a teaching approach by applying didactic means, which enables different forms of (pre)literacy implementation through applying individualisation and differentiation. In the third part, which was also carried out quantitatively, we focused on the premeditated and systematic development of preliteracy skills of children in the (pre)school period in order to determine the progress in the field of preliteracy. We also investigated the introduction of the integrative method of initial literacy in the first grade of the primary school in order to measure the reading progress of children at the end of the first grade of primary school. In the children's, tests the majority of differences between the control and the intersectional group aged from 4 to 5 years and from 5 to 6 years appeared in the tasks which examined the knowledge of letters, the concept of printing, the ability of phonological awareness and the ability to predict on the basis of syntactic and semantic keys. Even greater differences were observed between the children who participated in the research for two consecutive years, i.e. between the intersectional group and the longitudinal group. The children aged from 6 to 7 years additionally displayed differences between the control and the intersectional group also in the abilities to apply the phonological key, in the speed of silent reading, loud reading, and in understanding of the read texts. Differences in progress in these tasks appear also between the intersectional group and the longitudinal group, the latter made faster progress. It is interesting that no age group and no group in our study displayed differences in reading motivation, which confirms that children at these ages like to read. The scientific contribution of the doctoral dissertation is the design of the substantive and structural model of vertical literacy which in practice facilitates premeditated and systematic development of preliteracy skills in the (pre)school period, introduces the integrative method of initial literacy, advocates the principle of vertical connection of the two educational programmes, and stimulates tiered development of preliteracy skills, which are adjusted to individual developmental periods of children. With its new pedagogic approach, the study satisfies the principle of quality educational process, as it facilitates higher levels of early and initial literacy.

Ključne besede:literacy

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj