izpis_h1_title_alt

Prospektivno, longitudinalno spremljanje učinkovitosti in varnosti bioloških zdravil pri bolnikih z vnetno revmatsko boleznijo z BioRx.si
ID Rotar, Žiga (Author), ID Praprotnik, Sonja (Mentor) More about this mentor... This link opens in a new window

.pdfPDF - Presentation file, Download (13,42 MB)
MD5: 0CD2CF58ED31CAB855776F9A1C2A3BE6

Abstract
Cilj Prikaz uporabnosti podatkov iz registra BioRx.si za spremljanje učinkovitosti (hipotezi 1A in 1B) in varnosti (hipoteza 2) bioloških zdravil (bDMARD), ki jih uporabljamo za zdravljenje revmatskih bolezni. Hipoteze 1A. Pri bolnikih z revmatoidnim artritisom (RA), pri katerih je prvi zaviralec dejavnika tumorske nekroze (TNFi) odpovedal zaradi neučinkovitosti ali ne prenašanja, je preživetje naslednjega bDMARD odvisno od mehanizma njegovega delovanja. 1B. Pri bolnikih z RA, ankilozirajočim spondilitisom (AS) in psoriatičnim artritisom (PsA) ni razlik v preživetju med različnimi TNFi, npr. golimumaba v primerjavi z ostalimi TNFi (oTNFi). 2. Presejanje latentne okužbe z M. tuberculosis (LTBI) pri bolnikih z RA, AS in PsA pred začetkom zdravljenja s TNFi slovenski revmatologi izvajamo v dveh korakih. Prvi korak vključuje anamnezo, tuberkulinski kožni test in pregledno rentgensko sliko prsnih organov. V primeru odklonov v prvem koraku, opravi drugi korak pulmolog, ki po svoji presoji naroči dodatne preiskave in predpiše kemoprofilakso TB. Ta pristop zagotavlja primerljivo nizko pojavnost tuberkuloze pri bolnikih, izpostavljenih TNFi, kot je opisano v dostopni literaturi. Zasnova raziskave, metode in preiskovanci Vsi slovenski revmatologi preko spletnega vmesnika prispevajo podatke v nacionalni register BioRx.si. Podatke o učinkovitosti in varnosti bDMARD zbiramo od leta 2008 za RA, od leta 2010 pa tudi za AS in PsA. V raziskovalne namene lahko podatke iz registra analiziramo na različne načine. Pri vseh analizah smo za opredelitev trenutno preučevane skupine bolnikov uporabili ustrezne opisne statistične metode. Za preučevanje hipotez 1A in 1B smo ocenjevali preživetje bDMARD, ki je sestavljeni kazalec učinkovitosti in varnosti zdravila, z metodami po Kaplan Meierju in Coxu. Za preverbo hipoteze 2 smo pojavnostno stopnjo TB (TB IR) izračunali upoštevaje Poissonovo razporeditev. Za določitev po starosti in spolu standardizirane TB IR smo uporabili neposredno metodo standardizacije. Standardno populacijo je predstavljala slovenska populacija, razdeljena po spolu v 5 letna starostna obdobja. Izračunali smo tudi standardizirano pojavnostno stopnjo (SIR) v primerjavi s splošno slovensko populacijo. Rezultati 1A. 238/688 bolnikov, ki so kot prvi bDMARD prejeli TNFi, smo po prekinitvi zdravljenja z njim zdravili z drugim bDMARD: 130 drug TNFi in 108 rituksimab (31.5%) ali tocilizumab (68.5%) (ne-TNFi). Aktivnost bolezni pred začetkom zdravljenja z drugim bDMARD in prekinitev zdravljenja s prvim TNFi zaradi izostanka ali izgube učinkovitosti sta bila prepoznana kot možna dejavnika pristranosti. Zdravljenje z ne-TNFi je bilo imelo statistično pomembno prednost pred zdravljenjem z drugim TNFi (test log rank, p=0.000). Prednost se je ohranila tudi po analizi, ki je upoštevala učinke možnih dejavnikov pristranosti v z inverznimi verjetnostmi obteženemu Coxovemu modelu (HR 4.39; 95% CI 2.62–8.01, p <0.001). 1B. Med 7 letnim opazovanjem je 24 slovenskih revmatologov iz 8 centrov prispevalo podatke za 368 bolnikov izpostavljenih golimumabu 849 bolnik let (BL), in 1.654 bolnikov, izpostavljenih ostalim TNFi (oTNFi) 3,321 BL. Dve leti od začetka zdravljenja se deleži bolnikov, ki so še prejemali golimumab ali oTNFi niso bistveno razlikovali: pri RA 53% proti 47%, pri AS 67% proti 65%, in pri PsA 59% proti 59%. Surova in prilagojena razmerja tveganj za prekinitev zdravljenja z golimumabom se niso pomembno razlikovala med za bDMARD-naivnimi in -izkušenimi bolniki ne glede na indikacijo. Nasprotno so bila surova in prilagojena razmerja tveganj za prekinitev zdravljenja v skupini bDMARD-izkušenih bolnikov z AS in PsA, zdravljenih z oTNFi, pomembno zvečana. 2. Med 2.429 bolniki, izpostavljenimi vsaj enemu TNFi, skupno 10.445 (49% RA, 33% AS, and 18% PsA) bolnik let (BL), jih je 99% zaključilo presejanje za latentno okužbo z M. tuberculosis, 6% jih je prejelo kemoprofilakso TB. Šest bolnikov z RA (3 adalimumab, 3 certolizumab), 2 s PsA (2 golimumab) in 0 z AS je zbolelo s TB. 5/8 je imelo miliarno TB, 3/8 pljučno TB, 2 bolnika sta umrla. Po starosti in spolu standardizirane TB IR (95% CI) na 100.000 BL/SIR (95% CI), v primerjavi s splošno slovensko populacijo za trenutno izpostavljenost TNFi, so bile za celotno kohorto 52 (0–110)/6,7 (0,6–80), za RA 47 (0–110)/6,1 (0,3–105) in za PsA 45 (0–109)/5,8 (0,3–112). Zaključki 1A. Ne glede na razlog za odpoved prvega TNFi, je drugi TNFi odpovedal prej kot ne-TNFi. 1B. Preživetje golimumaba pri bolnikih z RA, AS in PsA v Sloveniji je bilo primerljivo z njegovim preživetjem v bogatejših zahodno evropskih državah. Opazili smo tudi, da je imel v primerjavi z oTNFi, golimumab boljše preživetje pri za bDMARD-izkušenih bolnikih z AS in PsA. 2. TB IR pri slovenskih bolnikih z RA, AS in PsA, zdravljenih s TNFi, je bila primerljiva s TB IR v za TB ne-endemskih državah, čeprav je kemoprofilakso TB prejela manj kot desetina bolnikov.

Language:Slovenian
Keywords:revmatoidni artritis, ankilozirajoči spondilitis, psoriatični artritis, zaviralec dejavnika tumorske nekroze, rituksimab, tocilizumab, biološka zdravila, latentna okužba z Mycobacterium tuberculosis, presejanje za tuberkulozo
Work type:Doctoral dissertation
Organization:MF - Faculty of Medicine
Year:2020
PID:20.500.12556/RUL-116866 This link opens in a new window
COBISS.SI-ID:21544707 This link opens in a new window
Publication date in RUL:14.06.2020
Views:1154
Downloads:233
Metadata:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Copy citation
Share:Bookmark and Share

Secondary language

Language:English
Title:Prospective Longitudinal Monitoring of Effectiveness and Safety of Biological Drugs in Patients with Chronic Rheumatic Diseases using BioRx.si
Abstract:
Purpose To demonstrate the usefulness of the BioRx.si registry for monitoring effectiveness (hypotheses 1A and 1B) and safety (hypothesis 2) of biological disease modifying anti-rheumatic drugs (bDMARDs) used for treating rheumatic diseases. Hypotheses 1A. In patients with rheumatoid arthritis (RA) who failed treatment with first tumor necrosis factor inhibitor (TNFi) due to ineffectiveness or intolerance, the survival of the subsequent bDMARD depends on its mechanism of action. 1B. In patients RA, ankylosing spondylitis (AS) and psoriatic arthritis (PsA) there is no difference in the persistence of one TNFi, i.e., golimumab, when compared to other TNFis (oTNFi). 2. Two-step national screening for latent tuberculosis (TB) infection (LTBI) in patients with RA, AS and PsA treated with TNFis, which in the first step includes medical history, tuberculin skin test (TST), chest X-ray and, in the event of pathological findings in the first step, of the examination at a pulmonologist, who, if necessary, orders additional tests and prescribes TB chemoprophylaxis, ensures a comparably small incidence of infection with mycobacteria tuberculosis in this group of patients, as is described in the available literature. Study concept, methodology, subjects All Slovenian rheumatologists contribute data to the Slovenian national registry BioRx.si on-line. Effectiveness and safety data have been collected for RA since 2008, and for AS and PsA since 2010. For research purposes, data from the registry can be accessed using various parameters and can then be statistically analyzed. In all analyses we used appropriate descriptive statistical methods to characterize the currently studied groups of patients. In the analyses pertaining to hypotheses 1A and 1B we assessed the persistence of bDMARDs, a composite marker of effectiveness, and safety, using the Kaplan-Meier and Cox methods. To test hypothesis 2, we assumed Poisson distribution to determine the TB IR. We determined the age and sex standardized TB IR using the direct method of standardization, with the Slovenian general population divided by sex into 5-year brackets as the standard population. Additionally, we estimated the standardized TB IR (SIR) in comparison with the general Slovenian population. Results 1A. Two hundred thirty-eight out of 688 patients who received a TNFi as the first bDMARD were switched to another bDMARD by December 2012: 130 to a second TNFi and 108 to either rituximab (31.5%) or tocilizumab (68.5%) (non-TNFi). Disease activity at starting the second bDMARD and stopping the first TNFi due to either lack or loss of effectiveness were identified as potential confounders. There appeared to be a statistically significant retention advantage of the non-TNFi over the second TNFi (log rank test, p=0.000). This advantage was retained even after adjusting for measured confounders using the inverse probability-weighted Cox model (hazard ratio (HR) 4.39; 95% CI 2.62–8.01, p<0.001). 1B. During the 8-year observation period, from 1 January 2010 to 31 July 2018, 24 Slovenian rheumatologists from eight centers contributed data on 368, and 1654 patients treated for 849, and 3321 person-years with golimumab and oTNFis, respectively. The overall proportions of RA, AS and PsA patients being persistent on golimumab vs. oTNFis at 2 years after starting the therapy did not differ significantly and were 53%, 67% and 59% vs. 47%, 65% and 59%, respectively. The crude and adjusted hazard ratios for golimumab discontinuation did not differ significantly between bDMARD-naïve and bDMARD-experienced patients for any of the indications. In contrast, bDMARD-experienced AS and PsA patients treated with oTNFis were significantly more likely to discontinue treatment. 2. Among the 2429 patients exposed to at least one TNFi for a total of 10,445 (49% RA, 33% AS and 18% PsA) person-years (PY), 99% completed LTBI screening and 6% required TB chemoprophylaxis. Six RA (three adalimumab, three certolizumab), two PsA (two golimumab) and zero AS patients developed TB. Five out of eight had miliary TB, three out of eight had pulmonary TB and two patients died. The age-standardized and sex-standardized TB IR (95% CI) per 100,000 PYs/SIRs (95% CI) compared with the general Slovenian population for the current TNFi exposure were 52 (0–110)/6.7 (0.6–80), 47 (0–110)/6.1 (0.3–105), 45 (0–109)/5.8 (0.3–112) overall, in RA and PsA, respectively.   Conclusions 1A. In RA patients that discontinued treatment with the first TNFi due to ineffectiveness or side effects, the persistence of the second bDMARD was better if a non-TNFi agent, rather than a second TNFi was used. 1B. The persistence of golimumab in patients with RA, AS, and PsA in Slovenia was comparable with its persistence in more affluent Western European countries. We observed a better persistence of golimumab compared to other TNFis in bDMARD-experienced AS and PsA patients. 2. The TB IR in the Slovenian RA, AS, and PsA patients treated with TNFi was comparable to TB IRs in TB non-endemic countries with less than a tenth of the patients requiring TB chemoprophylaxis.

Keywords:revmatoidni artritis, ankilozirajoči spondilitis, psoriatični artritis, zaviralec dejavnika tumorske nekroze, rituksimab, tocilizumab, biološka zdravila, latentna okužba z Mycobacterium tuberculosis, presejanje za tuberkulozo

Similar documents

Similar works from RUL:
Similar works from other Slovenian collections:

Back