Kopune treh genotipov (grahasti prelux, sultaler, štajerska kokoš) smo pitali v izpustih in zaklali pri dveh starostih (163 in 198 dni). petelinčke smo kastrirali pri starosti 47 dni in jih pri starosti 84 dni preseleili v hlev z izpustom. Živali so imele krmo in vodo po volji. Po deset trupov vsakega genotipa in starosti smo ob zakolu vzorčili za senzorično analizo. Štirje usposobljeni ocenjevalci so na presnih trupih ocenili tri lastnosti (skala 1-5) in na pečenih trupih 19 lastnosti (skala 1-7). Reznost smo merili na ohlajenih rezinah mesa z aparatom Texture Analyser, TA,XT plus, kontaktni nastavek po Volodkevich. Za statistično obdelavo podatkov smo uporabili proceduro MIXED v SAS/STAT. Starost ob zakolu je vplivala na devet, genotip napet ter interakcija med starostjo in genotipom na tri senzorične lastnosti. Rezna trdnost se je med genotipi razlikovala, povečala pa se je s staostjo. Noben od genotipov ni najboljši v večini senzoričnih lastnosti, zato je odločitev, kateri genotip kopunov bi bil najprimernejši, odvisna predvsem od želja in pomembnosti senzoričnih lastnosti s strani porabnikov.
|