Industrijska proizvodnja rekombinantnih proteinov v celicah CHO pogosto posega po vektorjih z močnimi virusnimi promotorji. Njihova uporaba se odraža v visoki produktivnosti, ki pa jo hkrati spremlja celični stres in ekonomske izgube. V tej nalogi smo uporabili virusni promotor CMV ter štiri endogene promotorje CHO (β-aktin, RAD52, HSP90, ST6GAL1), ki so vodili različne poročevalske gene. Za vsakega izmed promotorjev smo načrtovali TFO, ki lahko prek vezave v promotor uravnavajo prepisovanje poročevalskega gena. Aktivnost promotorjev smo opazovali s pomočjo luciferaznega testa. Ko smo uporabili drug poročevalski gen, pa še s pretočno citometrijo. Naslednji korak je bil uporaba posameznega TFO, predinkubiranega s plazmidom, ki je vseboval posamezen promotor. Kasneje smo celice CHO kotransfecirali s plazmidom, ki je vseboval posamezen promotor ter hkrati s plazmidom, ki je vseboval zapis za posamezen TFO. Preizkusili smo tudi odziv endogenega promotorja ST6GAL1 v dveh celičnih linijah CHO ter spremljali tvorbo tripleksa s pomočjo FRET-qPCR. Nekateri TFO so aktivnost promotorja znižali, kar je bilo pričakovano. Presenetljivo pa se je v nekaterih primerih izražanje gena povišalo. Struktura TFO in njihova zaporedno-specifična vezava v promotor omogoča interakcijo TFO z različnimi TF. TFO lahko preprečijo tvorbo PIC in celo spremenijo stanje kromatina. Če bi bila njihova vloga jasna in predvidljiva, bi lahko postali pomembno metabolno stikalo v proizvodnji rekombinantnih proteinov.
|