Raziskovali smo vzorce biotske pestrosti podzemnih hroščev zahodnega Balkana. Raziskovalno območje je obsegalo Dinaride in vzhodne dele Južnih apneniških Alp. Osredotočili smo se na dejavnike in procese, ki so oblikovali vzorce biotske pestrosti. Poleg okoljskih dejavnikov smo uporabili tudi lastnosti vrst (velikost areala, telesna velikost) kot napovedne spremenljivke pri razumevanju vzorcev vrstne pestrosti. Vključili smo podatke o troglobiotskih hroščih iz treh poddružin: Trechinae (Carabidae), Cholevinae (Leiodidae) in Pselaphinae (Staphylinidae). Večino analiz smo opravili na naboru podatkov o 431 vrstah (156 Trechinae, 275 Cholevinae) z 2523 lokalitet, analizirali pa smo tudi nabor podatkov o 49 vrstah Pselaphinae z 128 lokalitet. Za kartiranje in analize smo uporabili kvadratno mrežo 20x20 km. Vzorci vrstne pestrosti, ki so se pokazali s podatki dveh največjih poddružin, so se ohranili tudi če smo dodali novo poddružino s sedmimi novimi vrstami za znanost. Med okoljskimi dejavniki je na vzorce vrstne pestrosti najbolj vplivala habitatna pestrost, čemur je sledila historična klimatska stabilnost, medtem ko je imela produkcijska energija zanemarljiv pomen. Čeprav je bilo veliko redkih vrst (majhni areali), so pogoste vrste (veliki areali) tiste, ki so imele večji pomen pri oblikovanju vzorcev vrste pestrosti in vrstno najbogatejših kvadratov. Pokazali smo, da so razponi telesnih velikosti znotraj kvadratov 20x20 km povezani z vrstno pestrostjo in areali vrst. V korelacijski analizi podsetov se je pokazalo, da večje vrste prispevajo največ k celotnemu vzorcu vrstne pestrosti. Upoštevanje telesne velikosti poleg okoljskih spremenljivk je v modelu zelo povišalo razloženo varianco v vrstni pestrosti. Z novimi pristopi smo bistveno izboljšali razumevanje kopenskih podzemne biodiverzitetnih vzorcev.
|